Tehnomanija: september 2006
Boj med Intelom in AMD je vedno bolj napet, tako da so zaposleni v obeh podjetjih poletje bržkone preživeli kar na delovnem mestu. Kljub temu da je Intel z novim procesorjem Core 2 Duo slavil (kratkoročno) zmago pri doseganju absolutne zmogljivosti, pa je resnični zmagovalec v zadnjih nekaj mesecih AMD. V tem času mu je namreč uspelo to, za kar si je prizadeval dolga leta - prepričal je velike izdelovalce, da so njegove izdelke uporabili v svojih poglavitnih izdelkih. Videti je, da mu je še posebej uspelo na področju strežnikov, kjer so nad Opteroni navdušeni pretežno vsi ponudniki, od IBM, HP, Della do Suna. Nekoliko večje presenečenje je, da so ti izdelovalci le malo zatem oznanili, da bodo AMD izdatno podprli tudi pri namiznih in prenosnih računalnikih. Tako lahko AMD že v nekaj četrtletjih pridobi tržni delež, o katerem je še nedavno lahko samo sanjal.
*
Intel seveda ne ostaja brez besed. Napeli so prav vse sile in že jeseni lahko pričakujemo zelo pestro dogajanje. Da bi zaobrnili tok dogodkov, so se bržkone odločili, da bodo procesorje s štirimi jedri predstavili že letos. AMD je vsaj ta hip še nekoliko dlje od tega cilja; svoje modele napoveduje nekako za polovico naslednjega leta. Toda drugo vprašanje je, kako se bodo štiri jedra izkazala v praksi. Analitiki ocenjujejo, da sami tehnološki koraki bržkone ne bodo dovolj, zato že napovedujejo cenovno vojno, kakršne še ni bilo. Zdaj bomo najbolje videli, kdo ima več "vojnih rezerv".
*
Po drugi strani pa, kot kaže, proizvodnja polprevodniških elementov ni več tako donosen posel kot nekoč. Dokaz za to je odločitev Philipsa, da za nekaj več kot 10 milijard dolarjev proda okoli 80 % deležev v svojih polprevodniških obratih (Philips Electronics) skupini investicijskih družb. Najbrž so ugotovili, da so časi, ko je vsakdo počel vse, že nekoliko mimo, za uspeh na trgu je potrebna specializacija. Podobno je storil tudi Intel in se odločil, da za 600 milijonov dolarjev proda oddelek za procesorje Xscale (ročni računalniki, pametni telefoni) družbi Marvell Technology Group. Poznavalci pravijo, da so to šele prvi od številnih podobnih korakov, ki bodo sledili.
*
Dell je moral vpoklicati 4,1 milijona akumulatorjev za prenosne računalnike, ker jim grozi vžig ali eksplozija zaradi pregrevanja. Gre za največji tak vpoklic na svetu, vendar so v Dellu skušali vse skupaj v javnosti kar se da minimizirati. Kljub temu gre po grobi oceni za toliko akumulatorjev, da bi na trgu z njimi verjetno zaslužili od 400 do 500 milijonov dolarjev. Tudi čisti stroški menjave niso zanemarljivi, saj bosta Dell in Sony za to porabila od 200 do 300 milijonov dolarjev. Kot kaže, bo Dell večino tega naprtil Sonyju, katerega finančno stanje že tako ali tako ni ravno rožnato. Medtem ko nastaja tole pisanje, v Sonyju še računajo, koliko jih bo vse skupaj stalo. Da je preplah še veliko hujši, kažejo sporočila drugih izdelovalcev prenosnikov, ki so prav tako naročniki akumulatorjev pri Sonyju, češ da pri njihovih izdelkih zamenjava ni potrebna. Vsekakor gre najbrž za pravo moro, kar zadeva odnose z javnostjo.
*
Kot smo že pisali, se neodvisni izdelovalci programske opreme vse bolj bojijo Microsoftovih načrtov in vedenja na področju pomožne programske opreme, orodij, ki sicer niso nujna, so pa zelo koristna. Symnatec je tako sprožil pravcato kampanjo proti Windows Visti, v kateri skuša prikazati vse možne varnostne in siceršnje pomanjkljivosti nastajajočega operacijskega sistema. Prav zanimivo bi bilo primerjati njihove tovrstne dejavnosti, dokler so bili odnosi z Microsoftom na višji ravni. Najbrž jim je (kot tudi drugim) nagnala strah v kosti akcija z novim storitvenim paketom za zaščito pred virusi in vohunskimi programi Microsoft OneCare, ki ga je mogoče prek Amazona kupiti za manj kot 20 dolarjev za uporabo v treh računalnikih. Paketi Symanteca in McAfeeja so v najboljšem primeru vsaj trikrat dražji.
*
Microsoftov in Googlov novi boj na področju spletnih storitev že kaže prve posledice - zlasti pri drugih ponudnikih. Zdi se, da je v težavah zlasti AOL, ki se je sredi poletja lotil akcij, ki so za uporabnike sicer zanimive, a kažejo, kako obupano si AOL prizadeva, da bi jih pridobili. Za začetek je podjetje napovedalo, da vsem, ki to želijo, ponuja brezplačno (sicer osnovno) orodje za zaščito pred virusi. Kak teden zatem je pred Microsoftom in Googlom objavilo storitev Xdrive, s katero uporabniki lahko dobijo 5 GB brezplačnega prostora za shranjevanje dokumentov. Medtem pa se menda pripravljajo na to, da bodo odpustili po nekaterih virih celo okrog 5000 ljudi ali kar okrog četrtino vseh zaposlenih. Komentar je bržkone odveč.
*
Naslednji rod protokola Wi-Fi, znanega kot IEEE 802.11n, bo očitno zamujal več, kot so napovedovali tudi najbolj črnogledi. Drugo razvojno fazo so nedavno prestavili na začetek leta 2007. To pomeni, da do končne ratifikacije skoraj zagotovo ne bo prišlo pred letom 2008. S tem so spravili izdelovalce, ki so se odločili za prodajo novih izdelkov po še nedorečenih standardih, v težek položaj, saj so jim prvotno obljubljali, da "bodo ti zdaj, zdaj sprejeti". Zamik tudi nakazuje, da je bilo veliko pripomb, zato bo bržkone treba marsikaj spremeniti. Ne glede na programsko nadgradljivost današnjih komunikacij pa je tako početje izdelovalcev veliko tveganje za uporabnike, ki pogosto niso dovolj poučeni o dogajanju.
*
V računalništvu se pogosto dogaja, da so tehnologije iz znanstveno-fantastičnih filmov navdih za resnične izdelke. Nekaj takega se lahko zgodi s tehnologijo TouchLight, ki so jo razvili v Microsoftovih raziskovalnih laboratorijih. Po vzoru iz filma Minority Report, v katerem Tom Cruise z rokami premika slike in dokumente, bo tudi Microsoftov TouchLight omogočal delo s slikami z rokami v navideznem prostoru. Zanimivo, da se je Microsoft odločil, da tega ne bo razvijal naprej sam, temveč bo licenco za razvoj (za zdaj) prepustil mlademu podjetju Eon Reality. Če bo kaj iz tega, najbrž vemo, kje bodo končali.
*
Alternativni načini interakcije z računalniki pa niso zgolj domena velikih. Malo švedsko podjetje Tobii Technology je razvilo sistem, ki omogoča premikanje kazalca po zaslonu zgolj z očmi. Posebna tipala namreč spremljajo uporabnikov pogled in v skladu z njim prestavljajo kazalec. To bi lahko dopolnilo, če že ne nadomestilo miške. Za zdaj je treba za potrditev še pritisniti tipko na tipkovnici, vendar avtorji že imajo zamisel, kako bi tudi to odpravili. Še radikalnejša rešitev pa je krmiljenje kazalca z mislimi. Tudi to ni več čisto znanstvena fantastika, saj so to nedavno omogočili nekemu paraliziranemu moškemu z vsaditvijo posebnih elektrod neposredno v možgane. S tem so invalidom odprli povsem nov svet možnosti.
AMD lahko glede na nova partnerstva že v nekaj četrtletjih pridobi tržni delež, o katerem je še nedavno lahko samo sanjal.