TEHNOMANIJA
Zelo pogosto je slišati mnenje, da je največji razlog za še vedno razmeroma skromen tržni delež Linuxa pri operacijskih sistemih (vsaj na namizju) razdrobljenost ponudbe. Toda očitno se bodo razmere kmalu korenito spremenile. Četverica distributerjev, Caldera, Conectiva, Turbolinux in SuSE, se je namreč dogovorila o skupni distribuciji Linuxa, ki so mu nadeli zveneče ime UnitedLinux. Dogovor, ki bo zaživel (skupaj s podrobnostmi) v praksi predvidoma do konca leta, naj bi bil predvsem odgovor izdelovalcev na prevlado vodilnega ponudnika Linuxa, družbe Red Hat Software. Ta nadzoruje več kot 40 % trga, četverica pa skupno le okoli 20 %. Očitno so ugotovili, da jim brez skupnega nastopa trda prede, kar so pred meseci pokazali z odpuščanji tako pri Calderi kot družbi SuSE. Toda mnogi menijo, da se je koalicija dogovorila nekoliko pozno in Red Hata ne more ogroziti. Nekateri pa so kar jezni, saj je ime UnitedLinux pravzaprav zavajajoče. Zraven ni ne Red Hata ne nekaterih drugih pomembnih distribucij, recimo Mandrake Linuxa. Zato je povsem legitimno vprašanje, ali lahko UnitedLinux brez njih uspe.
*
Medtem se Red Hat ukvarja z drugimi težavami. Ko je Sun nedavno napovedal, da bo za svoj najnovejši pisarniški paket StarOffice 6 zahteval 80 dolarjev, je začel zahtevati plačilo tudi od partnerjev OEM (pa čeprav le 10 dolarjev za licenco). To je vodilne pri Red Hatu, ki je StarOffice lahko uporabljal v svojih izdelkih brezplačno, tako razkurilo, da so Sun obdolžili enako nedopustnih manir, kot jih ima Microsoft. Red Hat se je zato odločil opustiti distribucijo StarOffica in se že ozira za možnimi alternativami. Zaenkrat noče niti slišati o "odprti" različici OpenOffice.org, čeprav je ta še naprej brezplačna. Pri družbi Red Hat so namreč prepričani, da jih želi Sun tako izriniti iz "igre" in je to pravzaprav uvod v veliki Sunov vstop na področje Linuxa.
*
Ralph Nader, sloviti zagovornik potrošnikov v ZDA, ima svoj predlog za omejitev monopola družbe Microsoft. Ameriško vlado je pozval, naj spremeni svoj nakupovalne navade pri programski opremi in pripomore k večji konkurenci na trgu. Nader trdi, da ameriška država zapravi velikanske vsote denarja za nakup Microsoftove programske opreme in ima zato v svojih rokah odličen vzvod za boj proti monopolu. Zato poziva Bushovo administracijo, naj javno objavi podatke o tem, koliko na leto porabi za programsko opremo, zlasti za razne pisarne in oddelke. V ZDA za razliko od drugih javnih naročil za programsko opremo v posameznih pisarnah ni potreben javni razpis in nihče ne ve, koliko zapravijo za to. Pri nas razpisi sicer so (torej teoretično vemo, koliko kdo zapravi), pa Microsoft v državnih ustanovah še vedno vlada.
*
Presenečenje meseca je brez dvoma Intelova odločitev, da bo opustil razvoj izdelkov za bodoče sistemsko vodilo Infiniband. To naj bi sestavljalo hrbtenico za komunikacijo med strežniškimi deli in pomnilniškimi enotami, predvsem pa bi bilo bistveno zmogljivejše od današnjih vodil. Intel sicer trdi, da bo Infiniband še naprej podpiral, čeprav razvoj sistemskih vezij prepušča drugim. Toda novica ne bi mogla priti ob manj primernem času. Izdelki Infiniband šele prihajajo na trg in odločitev družbe, kot je Intel, lahko odločilno vpliva na njihovo prihodnost. Ravno nasprotno ravnajo pri IBM, kjer so se z vso močjo posvetili podpori Infinibandu in nedavno napovedali, da bodo vodilo vgradili v vse svoje strežnike. Mnogi celo menijo, da Intel ni bil nikoli dejavnik na področju Infinibanda, saj je podpiral le počasnejše različice standarda. Toda Intel je prekaljen in izkušen izdelovalec, zato bo še zanimivo videti, kaj bo namesto tega bolj podprl. Morda pa je pravi PCI Express?
*
Neumnost meseca prihaja iz tajvanskega podjetja Umax, ki se je odločilo, da bo zaračunavalo za gonilnike za svoje optične bralnike, in to niti ne tako malo - od 30 do 60 dolarjev. To je več, kot so ti optični bralniki vredni! Gonilnike, ki so bili doslej brezplačni v spletu, so umaknili, predvsem pa so razočarali tiste kupce, ki so več mesecev čakali na delujoče gonilnike za okolje Windows XP in MacOS X. Podpora Umaxovim bralnikom je sicer vgrajena v Windows XP, vendar je zgolj osnovna in precej pod kakovostno ravnijo namenskih gonilnikov. Vprašanje pa je, kako se bodo zdaj odzvali kupci. Najbrž ne bo nič čudnega, če bo prodaja Umaxov močno upadla.
*
Morda se sliši neverjetno, toda Dell resno razmišlja, da bi začel izdelovati tiskalnike. Kot kaže, se namerava z novo družbo HP spopasti na vseh frontah in v slogu - če si napaden na svojem poglavitnem področju (računalnikih), potem udari nazaj tam, kjer je tudi tekmec močan. Zagotovo pa je pomemben dejavnik za morebitni vstop tudi zelo mamljiv zaslužek izdelovalcev tiskalnikov na področju kartuš za brizgalnike in laserje. Samo HP je lani pri tiskalnikih zaslužil kar 20 milijard dolarjev. Za zdaj še ni jasno, ali bo Dell sam izdeloval (lastno razvite) tiskalnike, ali bo proizvodnjo prepustil partnerju OEM. Najpogosteje se omenja Lexmark.
*
Prizadevanja borcev proti piratom vse pogosteje prizadenejo kupce legalnih izdelkov. Naprodaj je, denimo, nov val glasbenih plošč CD, ki jih ni mogoče predvajati v računalnikih, kupca pa o tem obvešča droben napis na plošči. Lastniki najnovejšega albuma Celine Dion z naslovom "A new day has come", ki so to opozorilo spregledali in so želeli ploščo predvajati v novih sistemih Apple iMac, so presenečeni ugotovili, da se računalnik pri tem nezmotljivo obesi. Plošče potem ni več mogoče potegniti iz njega, sistem pa se ob vnovičnem zagonu ne zbudi v operacijskem sistemu. Ker iMac nima luknjice za ročni izmet plošč, je treba računalnik dobesedno razstaviti, da pridemo do nesrečne plošče.
Še najbolj smešno pri vsem skupaj pa je, da po internetu kroži ista glasba v obliki datotek MP3, kar pomeni, da so "strokovnjaki" zaščito že razbili. Kakor kaže, je treba le zunanji obod plošče prebarvati z vodoodpornim pisalom. Če nismo dovolj pazljivi, se moramo posloviti še od zadnje glasbene sledi, a to je tudi vse. Zaščita torej prizadene kvečjemu manj izkušene kupce legalnih plošč.
*
Brezžične omrežne povezave prodirajo na najrazličnejša področja rabe. Ameriška univerza v Washingtonu se je odločila, da bo kampus opremila z brezžičnimi povezavami. Tako bodo imeli študenti in učitelji vselej dostop do interneta in intraneta, tako z mobilnimi telefoni, ročnimi računalniki kakor tudi s prenosniki. Pokrili bodo odprte in pokrite površine, predavalnice in študentske domove, uporabniki pa bodo poleg drugega lahko spremljali obvestila o predavanjih, novice in druge pomembne informacije o življenju na univerzi. Kako pa je pri nas? Študentje se morajo še vedno puliti za mesto v prepolnih študentskih domovih in se preživljati iz meseca v mesec. Prepad je vse globlji.
Citat: "Neumnost meseca prihaja iz tajvanskega podjetja Umax, ki se je odločilo, da bo zaračunavalo za gonilnike za svoje optične bralnike."
Citat: "Kupci najnovejšega albuma Celine Dion, ki so želeli ploščo predvajati v novih sistemih Apple iMac, so presenečeni ugotovili, da se njihov računalnik pri tem poskusu zanesljivo obesi."