Tehnomanija

Bela hiša je od agencije CIA zahtevala izdelavo načrta, po katerem naj bi izvedli več pritajenih spletnih napadov na cilje v Rusiji. Tako je, kadar internet začne zlorabljati politika. Morali bi jim prepovedati dostop.

15.10.2016

Spletni spopad, v katerega so vpletene obveščevalne službe in hekerji (neodvisni in sponzorirani od držav) dobiva vse večje razsežnosti, lahko bi rekli: prerašča v novo obliko svetovne vojne. Po tem, ko so hekerji pod imenom Guccifer 2.0, domnevno povezani z rusko državo, vdrli v strežnike ameriške demokratske stranke in se posredno vmešali v ameriške volitve, zdaj Bela hiša menda zahteva povračilni ukrep v podobnem slogu. Po navedbah ameriške televizijske mreže NBC naj bi Bela hiša od agencije CIA zahtevala načrt, po kateri naj bi izvedli več pritajenih spletnih napadov na cilje v Rusiji. Med drugim se najbolj omenja možnost, da bi napadli vire zaupnih informacij in javno objavili sezname tujih računov ruskih oligarhov ter s tem povečali pritisk na rusko vodstvo. Tako je, kadar internet začne zlorabljati politika. Morali bi jim prepovedati dostop.

04.10.2016

Apple je operacijskemu sistemu macOS povsem potiho dodal podporo procesorjem ARM. Zadnje različice prikazujejo podporo naslednji generaciji procesorjev, ki jo imenujejo »Hurricane«. Menda imajo pripravljeno tudi tehnologijo, s katero bo mogoče programe za macOS poganjati na novi procesorski platformi, ne da bi jih bilo treba vnovič prevajati.

06.10.2016

Google je oktobra predstavil kup novosti s področja strojne opreme, o najbolj pričakovani novosti pa je molčal. Pripravlja namreč nov operacijski sistem z delovnim imenom Andromeda, ki bo lahko uporabljal tako programe, pisane za Android, kot ChromeOS. Andromeda naj bi združila razvojne poti na različnih strojnih platformah in za Google predstavljala to, kar je pri Applu iOS, pri Microsoftu pa okolje Windows. Strokovnjaki so sicer deljenega mnenja o pomenu Andromede. Prvi menijo, da bo Google z novo platformo stopil precej pred tekmece, drugi pa, da je novost premajhna in preveč zamuja, da bi spremenila sedanje razmere na področju računalniških naprav.

10.10.2016

Francozi so sprejeli zanimivo uradno odredbo, po kateri je treba razkriti izvirno kodo programov, ki jih uporabljajo državne in javne ustanove, če so za to ustrezni razlogi, denimo javni interes. S tem so izvirno kodo programov dodali k drugim uradnim dokumentom, kot so poročila, dosjeji, študije, zapisniki, pošta in druge vrste dokumentov. Res pa je, da so obenem uvedli dodatna pravila, s katerimi dajejo uradnikom veliko prostora, da jim kode ni treba razkriti. Sem sodijo razlogi, ki vplivajo na državno varnost, odnose s tujino, osebno varnost in zadeve, ki so v preiskavi s strani sodstva ali policije.

14.10.2016

Twitter je drugo najmočnejše družabno omrežje, a mu poslovno ne gre najbolje. Lastniki so se že pred časom odločili, da bodo sprejemali ponudbe za prodajo večinskega deleža ali vsaj partnerstva, a jim tudi tu ne gre od rok. Od nadaljnjih pogajanj je pravkar odstopil Salesforce.com, pred tem pa tudi Google in Disney. Rast števila uporabnikov je že pred časom zastala, prehitela sta ga tako Instagram kot Snapchat. V zadnjem času se poizkušajo znova zagnati z ekskluzivnimi pogodbami za pretočno predvajanje športnih dogodkov, a jim analitiki kljub temu napovedujejo negotovo prihodnost.

12.10.2016

O umetni inteligenci čivkajo že ptički na veji, z njo se ukvarjajo tudi svetovne vlade. Zanimivo pa je, da jo nekatere prešerno podpirajo, druge pa so v zvezi z njo skrajno previdne. Ameriška vlada je tako zagnala program, po katerem bodo vlagali v raziskave umetne inteligence in s tem skušali povečati konkurenčno prednost ameriških podjetij. Britanska vlada pa je skoraj hkrati napovedala, da namerava ustanoviti posebno komisijo v okviru Instituta Alan Turinga, ki bo bdela nad ustreznostjo rabe umetne inteligence in robotike v družbi. Kdo ima bolj prav?

29.09.2016

Medtem ko vlade razmišljajo, kako nadzorovati umetno inteligenco, računalniški velikani vlagajo vanjo kot še nikoli. Microsoft je tako ustanovil novo raziskovalno enoto za to področje, v kateri bo kar 5000 strokovnjakov. Amazon, Google in Microsoft skušajo briljantne ume pritegniti tudi z različnimi tekmovanji, kdo bo za umetno inteligenco našel najkoristnejšo rabo. Nastala pa je tudi prva ohlapna koalicija, imenovana »Partnerstvo za umetno inteligenco«, v kateri so Google, Facebook, Microsoft, IBM in Amazon. Cilj je predvsem koordinacija dejavnosti, da bi dosežki koristili ljudem, ne pa jim škodovali.

06.10.2016

Gartner poroča, da bo letos po svetu prodano za okoli 1,6 % manj uporabniških naprav, h katerim sodijo osebni računalniki, tablice in pametni telefoni. Zanimivo, da se prodaja v posameznih segmentih osebnih računalnikov (denimo ultra lahkih prenosnikov) rahlo povečuje, dosedanjim uspešnicam, predvsem pametnim telefonom, pa pešajo moči. Telefoni bodo šele leta 2018 dosegli lansko raven. Tudi sicer vse kaže, da je večina trgov zasičenih, zato napovedujejo, da bo nična rast vztrajala še vsaj pet let. Kaj bo spodbudilo novo rast – naravni cikel menjave ali inovacije?

26.09.2016

Oblak in mobilnost sta krepko spremenila načine, kako kupujemo programsko opremo. Klasični model licence + (opcijsko) vzdrževanje hitro izgublja pomen, vse več je storitev, za katere plačujemo pavšalno naročnino. Toda tudi to je po mnenju analitikov vmesna stopnja v razvoju obračunavanja storitev. Strokovnjaki menijo, da bomo v prihodnjih letih dobili tudi model plačila na vrednost za uporabnika, še zlasti v časih mikrostoritev, ki bodo ponudile posamezne funkcionalnosti. Vprašanje pa je, kako to meriti.