Tehnomanija

Pravijo, da so krizni časi priložnost za tiste, ki so spretni. To, kot kaže, zagotovo velja za Apple. Medtem ko si ostanek računalniške industrije bolj ali manj liže rane, je Apple zadnje četrtletje sklenil z novim rekordom v prodaji, in to kljub temu da veljajo izdelki tega izdelovalca za dražje na trgu. Če je vnovični rekord v prodaji telefonov iPhone že nekako pričakovan, pa je absolutno presenečenje več kot odlična prodaja računalnikov Macintosh. Skupno so jih prodali kar neverjetnih 17 % več kot v enakem obdobju 2008. To pa je stopnja rasti, ki smo jo redko videli celo v časih največje konjunkture in potrošniških mrzlic.

*

Mnogi še vedno velik del zaslug uspeha družbe Apple povezujejo z enim samim imenom: Steve Jobs. Prvi mož podjetja iz Cupertina si je zato prislužil še en zelo laskav naslov - ugledna poslovna revija Forbes ga je izbrala za direktorja desetletja. Če se ozremo v preteklost, je ta nagrada najbrž povsem zaslužena. Apple je v zadnjih desetih letih redefiniral področje digitalne glasbe (iPod), telefonov (iPhone), na področju osebnih računalnikov in prenosnikov pa ima danes večji tržni delež kot sploh kdaj v lastni zgodovini, morda z izjemo tistih nekaj prvih let, ko še ni bilo računalnikov PC. Ljudje ob predstavitvi novih izdelkov stojijo v vrstah pred trgovinami, vsak dogodek, na katerem nastopa Jobs, je razprodan in ga prenašajo številni mediji v živo. Sploh pa, kdo se še spomni priimkov Sculley, Spindler, Amelio? Kdo so že bili? Aja, direktorji Appla med prvim in sedanjim vodstvom Jobsa.

*

Tajvanski Asus je bil prvi, ki je verjel in mu je kasneje uspelo z lahkimi, majhnimi in poenostavljenimi prenosniki. Netbooki so v roku dveh let postali prava uspešnica, Asus pa je začel na tem področju (relativno) zgubljati tržni delež. Zdaj je že jasno, da bodo v začetku leta 2010 poskušali uspeh ponoviti z vnovič novo kategorijo mobilnih naprav, ki jim pravijo smartbooki. Umestimo jih lahko nekako na pol poti med pametne telefone in netbooke. Od telefonskega dela bodo podedovali osnovni način dela - vedno bodo vključeni in povezani v omrežja 3G, vsi bodo imeli tudi sprejemnike GPS, vendar bodo po merah, velikosti zaslona in tipkovnici bliže prenosnikom. Tudi sami operacijski sistemi bodo bolj sposojeni v telefonskem svetu, denimo z Googlovo platformo Android. Asus trdi, da bo svoj prvenec ponudil za okoli 184 dolarjev, to je skoraj polovico manj, kot je stal prvotni netbook Eee PC. Ali se lahko zgodba o uspehu res še enkrat ponovi?

*

Vročica na področju bralnikov elektronskih knjig se stopnjuje. Veliki založniki kar hitijo, da bi svoje spletne knjižnice dopolnili tudi s temi bralniki. Svojevrsten spodrsljaj pa si je pri tem, kot kaže, privoščil znameniti Barnes & Noble s svojim bralnikom Nook. Ta je bil objavljen le dan za nenavadno podobnim izdelkom malo znanega izdelovalca Spring Design. Oba namreč vnašata dve novosti - poleg glavnega zaslona z elektronskim papirjem še manjši zaslon LCD, občutljiv za dotik, za sprehajanje po elektronski trgovini in krmiljenje naprave ter operacijski sistem Android. Vse lepo in prav, če ne bi Spring Design vložil tožbe in pri tem objavil, da je med razvojem svoj prototip pokazal poslovnež iz B&N. Ti bodo zdaj težko dokazali, da niso pri tem čisto nič prekopirali.

*

Uspeh je lepa stvar, vendar te prav zaradi tega pogosto prehitro uspava. Nekaj takega se, kot kaže, dogaja z japonskim Nintendom, ki je očitno slabo načrtoval razvoj svojih igralnih konzol. Medtem ko je bil sloviti Wii največja prodajna uspešnica v preteklih dveh letih, se je letos prodaja drastično zmanjšala, pridobivati so začeli tekmeci. Prodaja je v zadnjem četrtletju upadla skoraj za 60 % in zdaj se pri Nintendu tudi uradno kesajo, da so spali na lovorikah. Wii 2.0, ki bo menda imel podporo videu v visoki ločljivosti (PS3 in Xbox ga že imata) in po vsej verjetnosti blu-rayu, bržkone ne bo nared pred koncem leta 2010.

*

V Gartnerju so nedavno postavili zanimivo tezo. Po mnenju ugledne analitske družbe bodo "navadni" uporabniki tam okoli leta 2014 postali avtorji že okoli 25 % vseh aplikacij oziroma rešitev za avtomatizacijo poslovanja po svetu. Razloge gre iskati tako v vse enostavnejšem dostopu do spletnih storitev v oblaku, ki jih bomo morda nekega dne res sestavljali v kompleksnejše rešitve, podobno kot iz posamezne lego kocke sestavimo vse, od hiše do letala. Najpomembnejši pa je demografski vidik. V ospredje prihaja generacija, ki je zrasla ob računalnikih in ki brez težav razume, kako gradnike sestaviti na nov, inovativen način. Mar bo beseda "informatik" nekega dne šla v pozabo?

*

Razni strokovnjaki radi trdijo, da internet povzroča družbeno osamo in ljudi odvrača od realnega življenja. Če bi sodili po tem, koliko časa danes prebijemo v omrežju vseh omrežij, bi bilo tako sklepanje skoraj logično, vendar tudi preveč poenostavljeno. Ugledana ameriška organizacija Pew Research Centre, ki se ukvarja z analizami v novinarstvu, politiki in drugih družbenih institucijah, je nedavno objavila rezultate ankete, ki je ugotovila domala nasprotno. Rezultate so primerjali s tistimi iz leta 1985 in ugotovili, da se socialno mreženje ljudi ni skoraj nič spremenilo. V vsakem primeru pa spremembe nikakor ne morejo povezati z rabo sodobnih komunikacijskih pripomočkov, kot so mobilni telefoni in zlasti internet. Še več, v zadnjem času opažajo, da prav zaradi interneta zlasti mlajše generacije širijo družabno omrežje okoli sebe hitreje kot katerekoli generacije pred njimi.

*

Reklame - ne moremo živeti brez njih, še teže živimo z njimi. Žal se nam obeta, da jih bomo v prihodnje morali še bolj spremljati, tako na osebnih računalnikih kot v mobilnih napravah. Apple je tako nedavno patentiral nov sistem oglaševanja, ki ga nameravajo, kot kaže, vgraditi v sam operacijski sistem in se bo morda postavil med uporabnika in aplikacije. V operacijski sistem zato, da se ne bo dalo sistema prelisičiti in s kakimi skripti "preskočiti" reklam. Google pa je med tem kupil družbo AdMob, specializirano za oglaševanje na mobilnih napravah, predvsem telefonih. Verjamem, da telekomunikacijske družbe takih oglasov ne bodo posebej obračunavale, toda morda se bomo morali nekega dne sprijazniti, da nosimo cel kup "oglasnega gradiva" nenehno s seboj v žepu.

Apple je v zadnjih desetih letih redefiniral področje digitalne glasbe (iPod), telefonov (iPhone), na področju osebnih računalnikov in prenosnikov pa ima danes večji tržni delež kot sploh kdaj v svoji zgodovini.