TEHNOMANIJA
Tisti bolj izkušeni (da ne rečemo, starejši) ljubitelji zabavne elektronike pogosto malo za šalo, malo zares tarnajo, da izdelovalci že lep čas ne delajo tako zanesljivih izdelkov kot nekoč. Čeprav take trditve pogosto temeljijo predvsem na občutku, ne na trdnih dokazih, je dejstvo, da je kar nekaj razlogov, zakaj bi bilo smiselno podaljšati življenjsko dobo izdelkov. Ne nazadnje izdelek, ki je dlje čase v rabi, manj onesnažuje okolje. Japonski izdelovalec matičnih plošč Giagabyte je prisluhnil tem kritikam in predstavil novo družino izdelkov, imenovano Ultra Durable 3, ki imajo v svojih povezavah dvakrat več bakra kot običajne matične plošče. Več bakra pomeni manjšo upornost, boljši izkoristek energije, pa tudi daljšo življenjsko dobo. Skrbno so izbrali tudi druge komponente, kot so na primer kondenzatorji, in dosegli življenjski cikel vsaj 50.000 ur, precej več kot navajajo za današnje običajne izdelke. Ali smo omenili, da so te plošče tudi bolj primerne za "navijanje"?
*
Virtualizacija računalniških sredstev oziroma ločitev specifik strojne opreme od programske opreme že danes močno spreminja računalniško industrijo, toda poznavalci napovedujejo, da je to šele začetek. V prihodnje naj bi virtualizacijo našli domača povsod, ne samo v strežnikih in osebnih računalnikih. Že danes se virtualizacija vse bolj seli na področje pomnilniških sistemov in omrežnih naprav, najbrž pa niso daleč časi, ko se bo pojavila tudi na najmanjših napravah, kot so mobilni telefoni in večpredstavni predvajalniki. Poglavitni ponudnik teh izdelkov, VMware, je nedavno oznanil pobudo vClient, ki se resda danes tiče predvsem osebnih računalnikov, vendar v razvojnih oddelkih že eksperimentirajo s kodo na različnih telefonih. V časih, ko se tepe za prevlado med seboj pet ali šest poglavitnih telefonskih platform, od katerih ima vsaka svoje prednosti in slabosti, nobena pa ni popolna, se zdi tak korak pravzaprav najbolj razumna smer.
*
Koncept virtualizacije na telefonih se odlično poda drugi iniciativi, ki jo potiska naprej Google. Velikan s področja spletnih storitev ima vizijo, da bodo v prihodnosti zavladala "odprta" brezžična omrežja, lahko bi rekli tudi nekakšna "virtualna" omrežja, kjer uporabnik ne bo vezan na enega samega ponudnika storitev, temveč bo storitve kupoval sproti, odvisno pač od potreb in ponudbe. Bodoči telefoni bi se tako znali samodejno povezovati po omrežjih, ne glede na to, katera brezžična tehnologija bo na voljo. Z uporabo internetnih protokolov naj bi tudi izginil pojem "gostovanja" (roaminga) med omrežji, saj ne bi bilo več "matično" omrežje uporabnika. Google je svoj koncept celo patentiral s ciljem, da bi ohranili nevtralnost bodoče omrežne ponudbe. Vprašanje pa je, kako bodo na iniciativo reagirali telekomunikacijski operaterji in ponudniki strojne opreme, ki danes počnejo ravno nasprotno. Apple, denimo, svoje telefone prodaja ekskluzivno samo z izbranimi operaterji, s tem pa onemogoča izbiro kupcem. Zato bo še zanimivo spremljati, kakšne razsežnosti bo v prihodnje dobila platforma Android, ki je s prvim telefonom dobila šele okvirno podobo.
*
V zadnjem mesecu se je v ZDA bila velika bitka med različnimi interesnimi skupinami, ki so tako ali drugače povezane z distribucijo glasbe v digitalni obliki prek internetnih storitev. Na eni strani so tu založniki, na drugi prodajalci, na tretji internetne radijske postaje in na četrti tradicionalni mediji, najbrž pa smo še koga pozabili. Cilj je bil dogovor o nadomestilu za prodajo in predvajanje glasbe v digitalni obliki, ki bi zadostil pričakovanjem glasbenikov in njihovih založb. Po dogovoru naj bi vsi "posredniki" posnetkov plačali precej več (okoli 66 %) kot doslej v zameno za prodajo oziroma prosto predvajanje glasbe prek interneta. Dogovor, po katerem naj bi produkcija dobila okoli 15 centov na predvajano skladbo, naj bi potrdil ameriški kongres, vendar se je v zadnjem trenutku skoraj zalomilo. Najprej se je pritožil Apple, da ne pristaja na podražitve skladb za pokritje novih stroškov, in celo zagrozil, da bo zaprl trgovino iTunes, najuspešnejšo storitev, in to bi prizadelo tudi glasbenike in založbe. Nato so se uprli predstavniki tradicionalnih medijev, ki so si skušali izboriti boljši položaj od internetnih tekmecev. Vse je že kazalo, da bo predlog padel, vendar je bil na koncu sprejet. Zakon odpira povsem novo obdobje, ko glasba, ki je brezplačna, ne bo preganjana. Seveda za zdaj le v ZDA.
*
IBM je, kot kaže, nadvse jezen na organizacije, ki sprejemajo in potrjujejo svetovne standarde, predvsem organizacijo ISO. Nedavno so celo zagrozili, da se bodo umaknili iz vseh delovnih teles, če postopki sprejemanja novih standardov ne bodo postali bolj pravični in transparentni. IBM je še posebej razkurila zgodba okoli standarda OOXML, ki ga je Microsoft uspešno predlagal in lobiral kot mednarodni standard za elektronske dokumente. Kljub temu da nekateri ključni deli standarda še niso izvedeni, kar povzroča težave predvsem Microsoftovim tekmecem. Če bi IBM uresničil grožnjo, bi najbrž podobno ravnali še nekateri drugi izdelovalci.
*
Še nedavno smo se vprašali, kdaj bodo izdelovalci zabavne elektronike začeli v svoje televizorje vgrajevati zmožnosti neposrednega predvajanja digitalnih vsebin iz interneta. Vprašanje je po le nekaj mesecih že dobilo odgovor. Sony, pa tudi Panasonic in Sharp, so prikazali nove televizorje, ki tako ali drugače omogočajo prikaz pretočnih vsebin. Najpreprostejši omogočajo prikaz posnetkov iz storitve YouTube, najdlje pa so šli pri Sonyju, kjer so sklenili dogovor z družbo Amazon. Ta bo lastnikom televizorjev Bravia z dodatkom Internet Video Link omogočala dostop do video posnetkov v visoki ločljivosti, ki bodo v pretočni obliki na voljo za nakup na zahtevo. Kupljeni posnetki so na voljo za večkratno gledanje, seznam pa čaka na osebnih dverih naročnika na Amazonu.
*
V sosednji Italiji pa že razmišljajo, kako bi ljubiteljem filmov ponudili tudi v domačem okolju kakovost, primerljivo s kinematografi, ob tem pa boljšo, kot jo ponujajo nosilci blu-ray. Italijanski izdelovalec projektorjev visokega razreda SIM2 je skupaj s ameriško družbo Entertainment Experience predstavil nov zapis DCI (Digital Cinema Intitiative), ki ga že uporabljajo v Hollywoodu, omogoča pa do trikrat večjo bitno prepustnost pri kodiranju filmov kot pri nosilcih blu-ray. Posnetki bodo na voljo do ločljivosti 1920 x 1080 pik ob 60 slikah na sekundo, posamezen film pa bo tipično porabil med 40 in 50 GB prostora, zato jih bodo ponujali na izmenljivih diskih. Sistem podpira različne video zapise (MPEG2, MPEG4, H.264 ...), omenjajo pa tudi, da bo na začetku v tej obliki na voljo okoli 4000 naslovov. Ko smo že trdili, da je blu-ray zmagal, se je našel nov tekmec. Razvoj res nikoli ne počiva.
"Google ima vizijo, da bodo v prihodnosti zavladala "odprta" brezžična omrežja, lahko bi rekli tudi nekakšna "virtualna" omrežja, ko uporabnik ne bo vezan na enega samega ponudnika."