Tehnomanija

Operacijski sistemi so bili doslej skoraj brez izjeme mednarodni projekti, ki niso poznali meja. Toda v časih, ko internet posega v vse pore sodobne družbe, se utegne to spremeniti. Projekti nacionalnih operacijskih sistemov v resnici niso tako velika novost (spomnimo se samo slovenskega Pingota), preseneča pa povečano število iniciativ po vsem svetu, s katerimi želijo posamezne države postati bolj neodvisne od preostanka sveta. Ali, če želite, imeti večji nadzor nad kodo, ki jo uporabljajo, tudi v državnih ustanovah. Zadnji tak projekt (zasnovan seveda na Linuxu) nastaja v Rusiji, kjer so že tri regije začele z migracijo iz Microsoftovega okolja. Ruski projekt ima ambicijo in menda tudi podporo, da postane v državi vodilni. Toda govorimo o državi, ki je v preteklosti že pogosto razglašala "lokalno" tehnologijo, pa se ta ni nikoli znašla na trgu. Spomnimo se samo projektov mogočnih in zmogljivih klonov Intelovih čipov. Toda časi se spreminjajo.

*

Google se je doslej od velikih tekmecev močno razlikoval tudi po tem, da podjetje praktično ni poznalo partnerjev. Medtem ko so Microsoft, IBM, HP, Oracle, Sun in podobni dobršen del svojega uspeha dosegli prek partnerskih programov, je Google celotno prodajo doslej opravljal neposredno. Toda spletni velikan ima veliko željo, da bi mu uspelo tudi pri prodaji velikim podjetjem, zato so ubrali novo pot. Nedavno so odprli partnerski program za prodajo spletnih storitev Google Apps Premier, ki bo na voljo sistemskim integratorjem, prodajalcem programske opreme, ponudnikom komunikacij in drugim. Partnerji bodo dobili podporo, izobraževanje, orodja za prodajo in marketing, predvsem pa okoli 20 % popusta na prodajno ceno, ki je okoli 50 dolarjev na leto. Partnerji naj bi ponudili predvsem lokalno podporo podjetjem, ki zahtevajo take storitve, ni pa še jasno, ali bo Google svoje storitve Apps odprl za vključitev kot gradnike v rešitve drugih izdelovalcev programske opreme.

*

Netbooki so ena največjih uspešnic leta 2008, toda hkrati predmet številnih debat, ali se bodo kot samostojna kategorija računalnikov sploh obdržali. Mnogi analitiki, pa tudi številni proizvajalci (na čelu z AMD), menijo, da se bodo ti računalniki "zlili" s ponudbo navadnih prenosnikov, kot smo jih poznali pred prihodom Asusovega modela Eee PC. Dejstvo je, da se pojavlja vse več netbookov, ki imajo vgrajene vse zmogljivejše komponente, večje zaslone, celo diske, to pa negira prvotno zamisel lahkega in majhnega računalnika za internetno rabo. V te kategoriji so proizvajalci prodali kar 14,6 milijona primerkov, za dve tretjini pa sta zaslužna Acer in Asus. Kljub temu celoten segment predstavlja le okoli 11 % celotne prodaje prenosnikov z obeti, da do leta 2012 zraste do okoli 18 %. So pa netbooki nedvoumno pokazali, da lahko proizvajalci naredijo precej cenejše izdelke in zanje najdejo novo tržno nišo.

*

Še eno področje, kjer so napovedi analitikov zelo različne, je prihodnost distribucije video posnetkov. V časih, ko internetni video postaja vse večja realnost, analitske družbe še vedno vztrajajo, da bodo optični nosilci prevladovali še celo desetletje. Raziskava družbe SNL Kagan je tako pokazala, da bo internetni video na zahtevo postal prevladujoča realnost šele okrog leta 2017. Danes menda več kot 97 % prodaje video vsebin poteka prek nosilcev DVD. Blu-ray naj bi tega prehitel šele leta 2014. Toda zdi se mi, da ti raziskovalci še niso slišali za Youtube ali Bittorrent prenose video posnetkov. Težko je verjeti, da se prehod ne bi zgodil že precej prej. Lep indikator, kaj je se lahko zgodi, je nedavna zaprisega ameriškega predsednika Obame, ko so zabeležili rekord - 7,7 milijona vzporednih tokov posnetkov v živo. 2017? Pa kaj še ...

*

Če je kakšno področje, ki raste hitreje kot internetni video prenosi, potem so to video igre. Glede na hitrost rasti prodaj video iger vseh vrst so se nekateri že začeli (napol) šaliti, da bodo video igre s časom postale vodilni komunikacijski medij. Lani je bila še posebej opazna rast trga iger za pametne telefone, kjer so zabeležili skoraj neverjetno, 291 % rast glede na leto 2007. Dobršno zaslugo za to ima Apple iPhone, za katerega prodajo skoraj 14 % vseh iger, toda dobro kaže tudi drugim pametnim telefonom. Kako pomembne so igre za mobilne telefone, lepo pokaže tudi podatek, da se je v istem obdobju prodaja preprostih ("neumnih") telefonov zmanjšala za skoraj 14 %.

*

Iznajdljivost nima meja, še posebej, kadar s tem lahko prihraniš kupček denarja. Kaj pravite, če bi s preprosto programsko opremo svoj večpredstavni glasbeni predvajalnik spremenili v mobilni telefon? No, skoraj. V internetu trenutno poteka prava tekma med proizvajalci programov, ki predvajalnike Apple iPod Touch spremenijo v "skoraj" telefon iPhone. Napravi sta že na videz, pa tudi po zasnovi zelo podobni, če živite v okolju z obilico prostih Wi-Fi povezav, utegne iPod zadostovati. Proizvajalci kot sta Jajah in Truephone, ponujajo celovite rešitve, ki omogočajo internetno telefonijo prek predvajalnikov iPod, skupaj z zmožnostjo prejemanja in oddajanja sporočil SMS. Manjka seveda povezljivost z omrežji GSM, toda to v časih internetnih komunikacij ne bi smelo biti ovira, mar ne? Vsekakor smer, ki jo velja spremljati.

*

Medtem ko Facebook praznuje pet let delovanja in skoraj 222 milijonov obiskovalcev samo decembra, internetni promet v družabnih omrežjih postaja vse vidnejši na lestvici porabe internetnih povezav. V Veliki Britaniji so, denimo, celotna družabna omrežja konec lanskega leta presegla promet v višini 10 % vseh internetnih povezav, sam Facebook pa je k temu prispeval kar 4,65 %. Sodeč po analizah, so se družabna omrežja povzpela na peto mesto po prometu, takoj za kategorijami zabava (predvsem igre), spletni iskalniki, nakupovanje in mali oglasi. Zanimivo, da je internetni promet družabnih omrežij prehitel celo dostop do video vsebin, kot je YouTube, čeprav je video podatkovno bolj zahteven.

*

V preteklosti se je že večkrat dogajalo, da so manjši proizvajalci poizkušali ustvariti vzporedno ponudbo za računalnike z operacijskim sistemom Apple Mac OS. Toda večina je klavrno propadla. Ali bo tokrat drugače? Po ameriškem podjetju Psystar, ki se ravno ukvarja s tožbami podjetja Apple, je nedavno začel s prodajo Mac klonov tudi nemški proizvajalec PearC. Računalnike ponujajo v različnih izvedbah s cenami od 499 do 1499 evrov, trdijo pa, da je njihova ponudba povsem legalna. Zanimivo bo spremljali bodoče akcije z obeh strani. Evropa je namreč precej bolj pozorna na monopolno ravnanje in omejevanje konkurence. Ali vam vztrajanje Appla, da MacOS prodaja samo s svojo strojno opremo, diši po monopolu?

"Google se je doslej od velikih tekmecev močno razlikoval tudi po tem, da podjetje praktično ni poznalo partnerjev. To se je zdaj spremenilo."