Telefon ali fotoaparat?
V Monitorju že vsa leta z velikim zanimanjem spremljamo trg digitalnih fotoaparatov, vsi, ki jih preizkušamo, pa se tudi sami veliko ukvarjamo s fotografijo. Tako tudi za lastno veselje sledimo dogajanju okoli novih fotoaparatov, objektivov in dodatne opreme. Ko pride čas za nakup nove opreme, se spoprijemamo s podobnimi vprašanji kot vsi drugi – kaj je torej najboljša izbira za naše potrebe?
Med monitorjevci so zelo priljubljeni DSLRji – večina nas fotografira z aparati srednjega razreda, torej z aparati, kot sta Canonova 7D in 60D ter Nikonova serija D7000. Vse več uporabljamo tudi manjše žepne aparate, predvsem modele z večjimi zaslonkami, kot je Panasonicov Lumix LX-7 (in njegovi predhodniki). Bržkone najzahtevnejši je naš oblikovalec, ki se bolj profesionalno ukvarja s fotografijo in prisega na tipalo formata 35 mm.
A resnici na ljubo je pri praktično vseh nas najpogostejši fotoaparat tisti, ki ga imamo vedno v žepu. Govorim seveda o telefonih, ki so vedno na dosegu roke, v zadnjih nekaj generacijah pa so v fotografiji tako napredovali, da se nam že boljše polovice včasih čudijo, čemu nismo vzeli fotoaparata na (recimo) nedeljski izlet.
Tipala, ki so vgrajena v telefone, seveda še niso povsem konkurenčna tistim, ki jih imajo tudi cenejši kompaktni fotoaparati. To še bolj velja za vgrajene bliskavice, pa tudi za kako stabilizacijo slike. A če želimo s fotografijo ali dvema ovekovečiti prej omenjeni nedeljski izlet in je lepo, po možnosti sončno vreme, bo izdelek popolnoma OK. Kakovost tipala je za take razmere povsem dovolj dobra. Šuma je malo, dinamični razpon resda ni tako dober, a po drugi strani so malo bolj kontrastne fotografije več kot odlične. Bliskavice tako ali tako ne maram preveč in jo tudi na fotoaparatu redko uporabljam (če že, raje tisto zunanjo, ki jo je mogoče odbiti od stropa ali stene). Stabilizacije slike pri dobri svetlobi in razmeroma širokem kotu, ki ga ponujajo telefoni, tudi ne potrebujem. V takih razmerah je edina pomanjkljivost to, da nimam optičnega zuma, a me tudi to ne moti preveč – pravzaprav mi je fotografiranje s fiksnimi objektivi zelo všeč.
Pred kratkim pa me je prijetno presenetil video, ki so ga sposobni ti telefoni. Že kar nekaj časa namreč snemamo MonitorTV, kratke predstavitve oziroma prispevke o napravah, ki jih preizkušamo, pri tem pa uporabljamo prej omenjeni fotoaparat DSLR, Canonov EOS 60D. Ponuja odlično kakovost videa in nekaj dobrodošlih možnosti (vrtljiv LCD, vhod za zunanji mikrofon). A sem v želji pokazati vso to opremo obrnil vloge in za snemanje uporabil kar telefon. Posnetek si lahko ogledate na našem kanalu YouTube (www.youtube.com/revijamonitor), je pa presenetljivo dober. Še najslabši je zvok, saj se vgrajeni mikrofon ne mora primerjati z zunanji mikrofonom, ki ga sicer uporabljamo, obenem pa je nekoliko zoprno držati telefon z eno roko (roka malo prekrije mikrofon). A verjamem, da če bi imel držalo, da bi bil telefon na stativu, zraven pa zunanji snemalec zvoka, bi se dalo izdelati res dober video.
Seveda bomo še naprej uporabljali DSLR, saj enostavno ponuja več kot druge rešitve. A za vsakdanje potrebe so telefoni, če jih znamo uporabljati, v fotografiji odlična zamenjava. Iz logike, da potrebuje fotograf en resnejši aparat za resno delo in nekaj majhnega za žep, smo zdaj prišli do tega, da je telefon dovolj za skoraj vse, tam, kjer ga zmanjka, pa pridejo na plan resnejši aparati.