Telefon kot kolesarski računalnik
Kolesarski računalniki merijo ključne podatke, kot so razdalja, hitrost, kadenca, krogi in lokacija GPS. Tako beležijo celoten čas vožnje, izračunajo povprečno hitrost, nam prilagajajo treninge, nas vodijo do cilja in mnogo več. Ker je pametni telefon podobno opremljen, se poraja vprašanje, ali ne bi mogoče znal nadomestiti namenske naprave in spotoma prihraniti kakšnega evra.
Kolesarski računalniki so postali skoraj nepogrešljiv del opreme vsakega resnega kolesarja. Zagotavljajo sprotne podatke o trenutni in povprečni hitrosti, prevoženi razdalji, porabljenih kalorijah in drugih pomembnih meritvah. Nekateri modeli vključujejo tudi navigacijo, ki nam pomaga pri usmerjanju na poti. Za kolesarje, ki želimo izboljšati svojo zmogljivost, je kolesarski računalnik odlično orodje. A vendar en računalnik že nosimo s sabo. Kaj, če bi ga uporabili za pomoč pri kolesarjenju? Je mogoče doseči enak učinek z mobilnim telefonom? Na vsa ta vprašanja bomo poskušali odgovoriti z naslednjimi nasveti o uporabi pametnega telefona na kolesu.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Kolesarski računalniki merijo ključne podatke, kot so razdalja, hitrost, kadenca, krogi in lokacija GPS. Tako beležijo celoten čas vožnje, izračunajo povprečno hitrost, nam prilagajajo treninge, nas vodijo do cilja in mnogo več. Ker je pametni telefon podobno opremljen, se poraja vprašanje, ali ne bi mogoče znal nadomestiti namenske naprave in spotoma prihraniti kakšnega evra.
Kolesarski računalniki so postali skoraj nepogrešljiv del opreme vsakega resnega kolesarja. Zagotavljajo sprotne podatke o trenutni in povprečni hitrosti, prevoženi razdalji, porabljenih kalorijah in drugih pomembnih meritvah. Nekateri modeli vključujejo tudi navigacijo, ki nam pomaga pri usmerjanju na poti. Za kolesarje, ki želimo izboljšati svojo zmogljivost, je kolesarski računalnik odlično orodje. A vendar en računalnik že nosimo s sabo. Kaj, če bi ga uporabili za pomoč pri kolesarjenju? Je mogoče doseči enak učinek z mobilnim telefonom? Na vsa ta vprašanja bomo poskušali odgovoriti z naslednjimi nasveti o uporabi pametnega telefona na kolesu.
Dober nosilec za telefon bo izdatno prispeval k učinkoviti zamenjavi kolesarskega računalnika.
Učinkovita uporaba pametnih telefonov na kolesarskih turah je široka in hitro razvijajoča se tema, ki kaže hitrost napredka tehnologije. Vprašanje pokriva več vidikov, od fizične namestitve telefona na kolo do njegovega polnjenja med vožnjo, izbire aplikacij za načrtovanje poti in različnih načinov navigacije. Najprej je treba poskrbeti za enega ključnih vidikov, pritrditev pametnega telefona na kolo. Na voljo je več vrst nosilcev za telefone, od preprostih silikonskih trakov do robustnejših sistemov. Silikonski nosilci so cenovno ugodni in enostavni za uporabo, vendar se na slabših cestah pogosto majejo in poskakujejo. Nosilci, ki se pritrdijo na krmilo ali oporo krmila, so najbolj priljubljena izbira, saj omogočajo dober pregled nad zaslonom. Pomembno pa je razumeti, da je uporaba nosilca neobvezna. Čeprav se zdi priročno imeti telefon ves čas na očeh in uporabljati navigacijo s sprotnimi navodili, to ni nujno potrebno. Veliko kolesarjev ga raje shrani v žep ali torbo in občasno preveri zemljevid, kar zmanjša porabo baterije in omeji nepotrebno izpostavljenost zaslona.
Cadence že na prvi pogled izdaja, da gre za resen poskus posnemanja delovanja namenskih kolesarskih računalnikov.
Prav baterija je glavni argument v prid namenskim kolesarskim računalnikom, ki med polnjenji običajno nudijo več tednov svojih uslug. Naj se še tako trudimo, se jim s telefoni ne moremo približati. Tako nam ostane zgolj skrb za ohranjanje odzivnosti telefona do konca načrtovane vožnje. Za začetek si velja zapomniti dve osnovni načeli, in sicer, da je ohranjanje baterije enako pomembno kot njeno polnjenje ter da naj bo rešitev za polnjenje čim preprostejša. Če bomo eno izmed aplikacij za nadomeščanje dežurnega kolesarskega računalnika Cadence uporabljali s privzetimi nastavitvami, bomo neizmerno uživali, a bo naša naslada imela zelo kratek rok. Ko uporabljamo pametni telefon kot kolesarski računalnik, je varčevanje z baterijo ključnega pomena, da naprava zdrži celotno vožnjo.
Prikazni zaslon po zgledu najboljših kolesarskih računalnikov v aplikaciji Cadence popolnoma prilagodimo lastnim željam.
Med koristnimi napotki za varčevanje energije pri uporabi programa Cadence sta preklop zaslona OLED na temni način delovanja ali zmanjšanje svetlosti zaslona na raven, ki je še sprejemljiva za udobno uporabo aplikacije med vožnjo. V nastavitvah Settings aktiviramo možnost Activity / Auto Dim Screen, da se bo telefon med vožnjo samodejno prilagajal. Ko ga bomo uporabljali, bo slika na njem jasno vidna, po privzetih tridesetih sekundah nedejavnosti pa se bo samodejno zatemnila. Če zemljevidov med vožnjo ne potrebujemo, jih odstranimo s primarnega zaslona. To storimo z možnostmi nastavitev Settings / Computer / Screen Layouts. Izberemo zaslon, ki ga uporabljamo in z znakom minus z njega odstranimo razdelek Map. Pomagamo si lahko tudi s pametno uro, ki lahko prevzame nekaj funkcionalnosti ter prispeva k varčevanju baterije telefona. Vedeti je treba, da bo vsako priključeno tipalo prek povezave bluetooth zahtevalo svoj davek. Če ne potrebujemo natančnejšega merjenja hitrosti, bitja srca, kadence in moči, jih izklopimo. Prav tako se je priporočljivo izogibati glasovni navigaciji, če je res ne potrebujemo. Zemljevide vnaprej začrtane poti prenesemo na napravo in med vožnjo izklopimo mobilne podatke. Najboljši nasvet pa je, da eksperimentiramo z različnimi načini med samo vožnjo in tako ugotovimo, kaj nam ustreza in kaj zares deluje.
Manj problematična je baterija telefona za kolesarje z električnimi kolesi, saj lahko ti napravo v vlogi kolesarskega računalnika polnijo kar med vožnjo. Drugi se moramo znajti po svoje. Telefone polnimo med postanki, bodisi s prenosno baterijo bodisi z dobro voljo izbranega gostinca, vsekakor pa na startu zavrtimo pedale šele s popolnoma napolnjenim telefonom. Na trgu so se pojavile tudi rešitve s sončnimi celicami in z generatorji v podobi dinamov, a so prve pogosto neučinkovite, druge pa zapletene in ne vedno praktične. Ob primernem upravljanju baterije in enostavnem polnjenju med postanki bo naš telefon vedno pripravljen na uporabo, brez nepotrebnega zapletanja. Poleg baterije sta upravičeni bojazni pred padcem in vodo. Marsikoga skrbi, da bi ob padcu poškodoval telefon. Tu je rešitev preprosta, omisliti si moramo kakovosten zaščitni ovitek in varno pritrdilo. Prvi zmanjša tveganje poškodbe ob morebitnem padcu, drugi preprečuje, da bi se telefon med vožnjo premikal. Ne škodi, če je ovitek tudi vodoodporen. Čeprav je večina sodobnih telefonov že privzeto odpornih proti vodi, niso zasnovani za večjo izpostavljenost dežju.
Poleg spremljanja različnih metrik in branja podatkov s priključenih tipal namenske kolesarske naprave ponujajo izvrstno navigacijo, prilagojene obračanju pedalov. Tudi v tem pogledu jih dostojno nadomestijo aplikacije, kakršna je Kamoot. Ena največjih prednosti te je izjemna raven podrobnosti na zemljevidih. Komoot prikazuje vse vrste poti, imena majhnih vasi, višinske linije in zanimive točke na poti, kar olajša načrtovanje postankov, iskanje okrepčila ali sanitarij. Podobne informacije kolesarski računalniki seveda imajo, a manjši zaslon in omejena možnost pomikanja ter povečave pomenita, da je preglednost teh podatkov precej slabša kot na pametnem telefonu. Komoot omogoča tudi hiter pregled nad višinskim profilom celotne poti. Mogoče je enostavno premikati časovnico in preveriti, kako zahtevni so prihajajoči vzponi. Namenske kolesarske naprave, kakršni sta Garmin in Hammerhead, sicer odlično prikazujejo trenutni vzpon s podatki o naklonu in preostali razdalji do vrha, a preklapljanje na celotno dnevno višinsko sliko ni tako intuitivno kot pri Komootu. To je ključna prednost, saj pri 20 km poti ni enako, če gre za spust, ravnino ali vzpon s 1.000 metri višinske razlike.
Načrtovalnik poti v Komootu je zmogljivo orodje, ki omogoča enostavno načrtovanje in prilagajanje poti različnim športnim aktivnostim, kot so pohodništvo, kolesarjenje in gorsko kolesarjenje. Osnovni koraki načrtovanja poti vključujejo izbiro začetne in končne točke, dodajanje vmesnih ter ročno dodajanje posameznih točk. Pot najlažje ustvarimo v spletnem vmesniku storitve, nakar jo uporabimo v mobilnem odjemalcu ali jo izvozimo v izbrano aplikacijo na telefonu. Začnemo z gumbom Plan new, nakar na zemljevidu s Start here in Set as destination izberemo izhodišče in cilj zamišljene poti. Točki lahko poiščemo tudi prek iskalnika. Vmesne postanke določamo z gumbom plus, kjer vpišemo naslov ali lokacijo. Kamoot nam nato poišče želeno pot in izpiše vse podrobnosti o njej. Prilagajamo jo tako, da z miško premaknemo črto na želeno lokacijo, v meniju premikamo točke gor ali dol, s klikom na posebno ikono zamenjamo smer in podobno. Če naredimo napako, nam je na voljo funkcija razveljavitve Undo.
Načrtovano pot iz spletne storitve Kamoot v druge aplikacije izvozimo v obliki zapisa GPX.
Na zemljevidu so različne vrste cest in poti označene z barvami in ikonami. Od avtocest do gozdnih poti in kolesarskih stez – vsaka ima svojo oznako. Barve na višinskem profilu označujejo strmine, zelena je za ravne odseke, rdeča za strme vzpone. Zemljevid nam prikaže zanimivosti, kot so restavracije, železniške postaje in drugi pomembni kraji. Komoot omogoča tudi optimizacijo poti za električna kolesa, s čimer prilagodi ocene časa trajanja in zahtevnosti poti. Poleg tega lahko uporabniki načrtujejo poti zunaj znanih poti, kar je uporabno za raziskovanje neraziskanih območij. Če poti ni v zbirki Komoota, lahko odseke načrtujemo mimo zemljevida in ročno določimo pot. Za lažje delo Komoot podpira različne bližnjice na tipkovnici, kot so pritisk tipke C za centriranje zemljevida, M za skrivanje poti in Ctrl + Z za razveljavitev sprememb. Ko smo z načrtovanim zadovoljni, pot shranimo z gumbom Save. Odpre se zaslon, na katerem med drugim pot prenesemo na telefon, jo delimo z drugimi ali izvozimo v obliki zapisa GPX, ki ga nato uvozimo v izbrani program ali napravo. V aplikaciji Cadence to storimo v nastavitvah Settings / Computer / Routes & Navigation / Add Route / Import GPX.
Stravo je mogoče povezati tako z namenskimi kolesarskimi računalniki kot tudi z njihovimi programskimi nadomestki.
Ko smo opremljeni z navigacijo ter s številnimi informacijami, nam manjka samo še virtualni trener, ki ga običajno ponujajo sodobnejše in zmogljivejše namenske naprave za kolesarje. Telefon se jim pridruži prek priljubljene storitve Strava. Aplikacija Strava med drugim beleži vožnje s kolesom ter je odlično orodje za spremljanje, merjenje in analizo telesne pripravljenosti. Ima številne napredne funkcije, ki nam lahko pomagajo pri treningu in doseganju boljših rezultatov. Strava omogoča nastavitev različnih ciljev, ki nam pomagajo ostati motivirani in usmerjeni. Lahko si zadamo tedenske ali letne cilje glede na prevožene kilometre, število ur vadbe ali specifične izboljšave, kot so večja povprečna moč ali hitrejši časi na posameznih segmentih.
Funkcija Relative Effort tako spremlja srčni utrip med vadbo in poda oceno intenzivnosti. Z njo primerjamo krajše, intenzivne vožnje z daljšimi, bolj sproščenimi, kar nam omogoča boljše načrtovanje treninga in spremljanje obremenitve telesa. Graf Fitness & Freshness prikazuje, kako se skozi čas spreminjata naša pripravljenost in utrujenost. Z več treningi telesna pripravljenost raste, a hkrati se povečuje tudi utrujenost. Za optimalne rezultate je pomembno najti pravo ravnovesje med treningom in počitkom. V pogledu Training Log Strava vizualno prikaže trening ob pomoči barvnih krogov različnih velikosti, ki označujejo intenzivnost in pogostost aktivnosti. To je koristen način za pregled vadbenega režima in prilagoditev načrta ciljem. Med vožnjo se moč nenehno spreminja zaradi vzponov, vetra in drugih dejavnikov. Funkcija Weighted Average Power izračuna realnejšo povprečno moč, ki nam pomaga natančneje primerjati vožnje in spremljati napredek. Power Curve prikazuje našo največjo moč v različnih časovnih obdobjih (npr. 5 sekund, 1 minuta, 20 minut). Omogoča nam vpogled v to, ali izboljšujemo svojo kratkotrajno eksplozivno moč ali daljšo vzdržljivost. Prav tako lahko primerjamo svoje rezultate skozi različna obdobja. Vse našteto in še več po želji povežemo z izbrano alternativo kolesarskemu računalniku. V aplikaciji Cadence to storimo v nastavitvah Settings / Apps and Services / Strava.
Telefonske aplikacije tu in tam presenetijo z učinkovitimi rešitvami, kakršen je digitalni zvonec v programu, ki je sicer namenjen statističnemu spremljanju našega kolesarjenja.
Telefon lahko učinkovito nadomesti namenski kolesarski računalnik. Ker pametni telefon bržkone že imamo, ni potrebe po dodatnem strošku za kolesarski računalnik, obenem pa nam ponuja številne bonbončke, kakršen je digitalni zvonec ali svetilka z uporabo vgrajene bliskavice. Čeprav stroškovni učinkovitosti tovrstne uporabe telefona ne gre oporekati, tako poceni vsa zadeva spet ni. Večina dostojnih programskih alternativ kolesarskemu računalniku za vse ponujene dobrote računa naročnino, Cadence 43 evrov na leto, Kamoot in Strava pa 60. Istočasno se pojavljajo pomisleki o škodljivosti tega početja, veliko je namreč pričevanj o pokvarjenih mehanizmih v telefon vgrajenih kamer. Temu se sicer lahko izognemo z uporabo nosilca z blaženjem tresljajev ali aktivacijo že odpisanega pametnega telefona. Starejše naprave ponavadi komaj čakajo, da jih znova uporabimo. Na koncu gre za odločitev posameznika, je pa telefon zagotovo odlično orodje za eno stvar pri kolesarjenju – preizkus, da vidimo, ali kolesarski računalnik sploh potrebujemo!
