Telefoni: Opremljeni za vse

Gotovo ste že slišali za zdaj že ponarodelo fotografsko krilatico, ki pravi, najboljši fotoaparat je tisti, ki ga imaš s seboj.

Telefonska foto revolucija, kot jo lahko imenujemo, je prišla iz dveh razlogov. Prvega smo navedli v podnaslovu, drugi so družabna omrežja, ki so nadomestila fotografske albume. Telefonski proizvajalci se revolucije zavedajo, zato vsako leto ponujajo nove in izboljšane naprave. Te so že prehitele večino kompaktnih digitalnih fotoaparatov, zato jih na policah trgovin večinoma ne boste videvali več, razen tistih s širokim razponom goriščnic (»z velikim zumom«) in namenskih, kot so podvodni fotoaparati. Telefoni so torej novi fotoaparati in s tem ni nič narobe, saj ponujajo marsikaj, o čemer smo pri klasičnih fotoaparatih le sanjali oziroma smo morali poseči po dodatni obdelavi.

Inflacija objektivov in tipal

Spodoben novejši telefon, kot je, recimo, Huawei P30 Pro ali Samsung Galaxy S20 (Ultra), premore kar nekaj tipal z različnimi goriščnicami. Od ultraširokokotnega objektiva 16 mm do 125-milimetrskega teleobjektiva, vmes se znajdeta še širokokotni 26 mm in normalni 52 mm. Že pred davnimi leti so imeli fotografi izraz »sveta trojica« – nabor objektivov, ki so jih uporabljali, je obsegal širokokotnega, normalnega in tele. Danes je zaradi boljše tehnologije ta izbor še dodatno razširjen, pri telefonih pa smo v to polje pravkar zajadrali. Čeprav je res, da »tele« pri telefonih verjetno nikoli ne bo isto kot »tele« pri fotoaparatih. Vsaj trenutna tehnologija v tankih telefonih ne omogoča več kot 5-kratnega zuma, ki ga s posebno periskopsko izdelavo zmorejo nekateri huaweiji.

A kljub temu je to več kot dovolj za veliko večino domače uporabe, pravzaprav celo več, zato se je smiselno seznaniti s to novo tehnologijo in iz nje iztisniti, kar se največ da, da bomo na koncu zmogli čim boljše posnetke. Če malo priredimo stari rek – naj telefon dela za nas, saj vendar igro vodimo sami!

Avtomatika je kralj

Najprej, preden sploh začnemo resno fotografirati, očistimo objektive. Ker se telefona običajno dotikamo po vsej površini, se kakšen prstni odtis mimogrede znajde tudi na objektivu. Majhen masten madež ima lahko zaradi velikosti (majhnosti) objektiva pogubne posledice za kakovost posnetka. Od tega, da dobimo megleno sliko, do čudnih svetlobnih odbojev. Če nosimo bombažne majice, zadošča par krožnih gibov z robom majice po objektivu, drugače pa uporabite karkoli drugega, kar bo ustrezno očistilo leče (mehko vpojno tkanino).

Preden sploh začnemo resno fotografirati, očistimo objektive.

Večina telefonov, tako rekoč vsi, bo v samodejnem načinu in v dovolj dobrih svetlobnih pogojih naredila dober posnetek. S tem mislimo predvsem na pravilno osvetlitev, kar pomeni, da se lahko posvetimo drugim stvarem, kot je, recimo, kadriranje. Ker se lahko zanesemo na avtomatiko, nam bo prav prišla naslednja uporabna stvar, in sicer pomožna vodila (assistant grid), ki jih telefon nariše na zaslon in sliko razdelijo na tretjine. Ne bomo se spuščali v zgodovino slikarstva, zato bomo tokrat izpustili zlati rez, a že sama razdelitev posnetka na tretjine oziroma postavitev glavnega objekta zunaj središča zna narediti posnetek zanimivejši. Na primer, dve tretjini neba (če so na njem, recimo, zanimivi oblaki), tretjina površine. Možnost vodil vklopimo med nastavitvami, imajo jo skoraj vsi telefoni.

Večina telefonov zna prepoznavati obraze in jih pravilno osvetliti ne glede na ozadje, kar pomeni, da se lahko spet – posvetimo boljšemu kadriranju. Pri bližnjih posnetkih pa zna ostrenje izbirati po svoje. V tem primeru nastavimo kader in nato s prstom določimo točko ostrenja. Telefon v tem primeru preide iz splošnega merjenja svetlobe v točkovno, kar nam omogoča, da s premikom oznake za osvetlitev (običajno jo ponazarja sonce), ki se pojavi poleg točke za ostrenje, sliko pod- oziroma nadosvetlimo. V takem primeru naredite več posnetkov, malo spreminjajte točko ostrenja in osvetlitev ter si nato oglejte fotografije tako, da jih povečate. S tem se izognete kasnejšim presenečenjem, saj je lahko posnetek na zaslonu videti ostro, v resnici pa je ostrina rahlo zamaknjena.

Način HDR je še ena uporabna možnost, ki pride prav predvsem pri fotografiranju narave oziroma kontrastnih scenah (denimo svetlo ozadje). Fotoaparat v tem primeru zajame več posnetkov in jih nato sestavi. Čeprav to naredi dokaj hitro, bodite tačas čim bolj pri miru. Če se premikate in fotografirate v načinu HDR, se zna zgoditi, da boste videli sence oziroma presvetljene dele, kajti telefon ne bo znal pravilno sestaviti slike, ker bodo objekti glede na prvi posnetek preveč zamaknjeni. V takem primeru raje preklopite na navadni način in ponovite vajo.

Fotoaparat v načinu HDR zajame več posnetkov in jih nato sestavi. Samodejno.

Nočni način, ki ga ima kar nekaj novejših telefonov, je poglavje zase. Pravzaprav se včasih deli na več dodatnih možnosti, a najpomembneje je, da pomaga, saj velikokrat »iz roke« naredimo čisto spodoben posnetek, tudi v zelo slabih svetlobnih pogojih. Deluje na podoben način kot HDR: telefon zajame celotno serijo posnetkov z različnimi časi osvetlitve in občutljivosti ter jih na koncu sestavi v en sam posnetek. Rezultat je velikokrat tako dober, da se mu s spodobnim klasičnim fotoaparatom brez stativa ne moremo niti približati. Če imate srečo in živite ali se znajdete v krajih, kjer je malo svetlobnega onesnaženja, boste lahko v poletnih nočeh brez lune in oblakov brez težav fotografirali celo našo galaksijo. Vsaj s stativom.

Nočni način fotografiranja pomaga, da velikokrat »iz roke« naredimo čisto spodoben posnetek, tudi v zelo slabih svetlobnih pogojih.

Nočni način ne pomaga najbolj, če se motiv premika.

Dobra stvar mobilnih telefonov je, da so lahki, kar pomeni, da tudi stativ ni nič posebnega. Uporabite lahko kar selfi (sebek) palico s trinožnim podnožjem in to utegne biti dovolj tudi za nočne posnetke. Ker nočni način deluje približno tako kot način HDR, ga lahko uporabite tudi podnevi, po možnosti s stativom. Dinamični razpon bo še večji, a ker fotoaparat zajema posnetke nekaj sekund, morajo biti objekti ves čas pri miru.

Še ena možnost, kjer stativ pride prav: Huawei je naredil način, ki sredi sončnega dne posnema efekt, za katerega bi potrebovali čas ekspozicije vsaj nekaj sekund. Tudi tu se telefon poslužuje sestavljanja posnetka iz več zaporednih, »umetna inteligenca« pa se osredotoča predvsem na tiste dele posnetka, ki se premikajo. Slaba lastnost te možnosti je, da posnetek navadno postane preveč modro obarvan, a to se da brez večjih težav naknadno odpraviti. Za primerjavo, za podoben efekt s klasičnim fotoaparatom bi potrebovali poseben sivinski filter, ki zadrži okoli 99 odstotkov svetlobe.

Tudi portretni način je našel svoje mesto na bolj ali manj vseh telefonih. Njegova naloga je umetno zamegljevanje ozadja in tako obraze še dodatno izpostaviti. Kar resni fotoaparati naredijo z daljšo goriščnico in majhno globinsko ostrino, telefoni opravijo elektronsko/programsko. Nekateri imajo posebna globinska tipala, s katerimi poskušajo izolirati ozadje in ga umetno zamegliti, drugi se zanašajo le na strojno učenje (in poskušajo razbrati, kaj na fotografiji je oseba), tretji to počnejo z različnimi objektivi, a prav vsi goljufajo. Nekateri bolje, drugi slabše.

Telefoni premorejo še premalokrat uporabljeno možnost – zaporedne posnetke. Preprosto držite sprožilec in telefon bo začel zajemati serijo posnetkov – od nekaj posnetkov na sekundo do 20, kot jih zmorejo nekateri Samsungovi in Sonyjevi telefoni. Dober primer take uporabe so otroci v gibanju, športni dogodki ali druge hitre aktivnosti. Na koncu vam preostane le, da iz serije posnetkov izberete najboljšega, kar ne bi smela biti prevelika težava.

Vgrajene bliskavice oziroma svetilke LED v telefonih še najbolje služijo svojemu namenu kot svetilka, ki je vedno pri roki. Po domače povedano, izogibajte se je. Njena moč je relativno šibka in barvno se velikokrat ne ujame z okoliško svetlobo. Raje izkoristite nočni način, in če fotografirate ljudi, jih prosite, naj bodo sekundo, dve pri miru, da fotoaparat opravi svoje delo.

Še nekaj nasvetov

Za konec se posvetimo še na začetku omenjenim več objektivom, ki jih imajo večinoma vsi novejši telefoni. Običajno na zaslonu piše, kateri objektiv telefon trenutno upravlja, in te vrednosti so 0,5×, 1×, 2× in pri Samsungu S20 Pro ter Huawei P30 Pro 5×. Te predstavljajo optične goriščnice, vmesne vrednosti telefon preračunava ali primerja eno in drugo oziroma si pomaga z izrezom posnetka.

Običajno je izhodna ločljivost nastavljena na 10 milijonov pik, kar zadošča tudi za povečave velikosti A3 ali več, medtem ko tipala premorejo višjo ločljivost, od 20 milijonov pik navzgor. Glavno tipalo v telefonu Samsung Galaxy S20 Ultra jih premore celo 108 milijonov, kar je že, milo rečeno, absurdno.

Če iz 20-milijonskega tipala izrežemo sliko z 10 milijoni pik, smo s tem zožili vidni kot in tako na neki način posnemali spreminjanje goriščnice. Ker telefoni to velikokrat počnejo rahlo po svoje, svetujemo, da preverite, katere so optične goriščnice, in uporabljate le te. Kakovost posnetkov vam bo zelo hvaležna.

Digitalno povečevanje je … slabo. Če se le da, se držite goriščnic, ki jih telefon omogoča optično.

Obenem se izplača preveriti tudi vrednosti zaslonke optičnih goriščnic. Kot je znano že iz teorije fotografije, višja številka, slabša svetlobna prepustnost. Trpijo predvsem teleobjektivi, zato vam njihovo uporabo v slabih svetlobnih razmerah odsvetujemo. V takih primerih uporabljajte predvsem normalni objektiv, ki premore najsvetlejšo zaslonko, in ultraširokokotnega, ki je zaradi vidnega kota manj občutljiv na tresljaje in si lahko na ta račun privoščite daljše čase.

Ročne nastavitve in surove posnetke v formatu RAW smo tokrat namenoma pustili ob strani. Ugotovitve sicer kažejo, da boste z njimi sicer dobili malce boljši rezultat, a boste vložili bistveno več truda.

***

Vsekakor je smiselno preizkusiti vse možnosti, da se boste na koncu lažje odločili, a boste verjetno tako kot mi na koncu prepustili delo avtomatiki in strojnemu učenju. Pravzaprav lahko le občudujemo izdelovalce telefonov, ki so pokazali veliko mero iznajdljivosti, da so iz naprave, ki je pravzaprav v osnovi namenjena nečemu čisto drugemu, iztisnili tudi spodoben fotoaparat, ki ima konkretno večjo uporabnost kot le beleženje družabnih stikov, hrane in sebkov.