Telegram: orodje maščevalne pornografije
Nekega jutra se zbudite, preverite mobitel in opazite, da se je število sledilcev na vašem Instagram profilu drastično povečalo. Nato se začnejo pojavljati nespodobna, žaljiva sporočila in svet, kot ga poznate, se sesuje. Tako so mnoge ženske opisale izkušnjo, ko so izvedele, da je nekdo brez njihove vednosti delil njihove intimne fotografije, ki so po novem na voljo tisočim in tisočim ljudem.
Čeprav Facebook, Youtube in mnoge druge spletne platforme pri moderiranju vsebin gladko pogrnejo, naredijo precej več, kot je po ugotovitvah strokovnjakov in poročanju medijev pripravljen storiti Telegram. Množično razširjanje zasebnih intimnih fotografij je na tej platformi pogosto, BBC pa poroča, da so v sklopu raziskave v vsaj 20 državah – med drugim so objavili izkušnje žensk s Kube, iz Malezije in Azerbajdžana – odkrili skupine in kanale, na katerih so uporabniki delili na tisoče skrivaj posnetih in/ali ukradenih fotografij žensk, ponekod so zraven objavljali celo njihove osebne podatke. A tudi v našem delu sveta ni nič drugače, v začetku 2021 so podobne zgodbe pretresale Srbijo, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo in Črno goro.
Na temni strani Telegrama
V začetku 2021 so v omenjenih državah razkrili tri velike skupine na Telegramu: Javna Soba, EX YU Balkanska soba in Nišlijke (op. p. ženske iz Niša). V teh skupinah so si uporabniki izmenjavali fotografije in video posnetke žensk ter deklet brez njihovega dovoljenja, pogosto pa so bili zraven objavljeni še imena, naslovi, povezave do njihovih profilov na družabnih medijih in telefonske številke. Srbska policija je identificirali osumljence, a je po poročanju medijev preganjala le tiste, ki so objavljali pornografske vsebine mladoletnih oseb. Tako se je za večino žensk, ki so bile žrtve objav na Telegramu, zgodba tu končala, saj niso bile mladoletne, zato bi morale vložiti zasebno tožbo in dokazovati svojo oškodovanost na sodišču. A kot za Balkan Insight piše Hristina Cvetinčanin Knezević, se zaradi slabega odziva, lukenj v zakonodaji, predsodkov in tudi neetičnega poročanja medijev žrtve maščevalne pornografije pogosto ne odločijo za sodno pot. Po poročanju Balkan Insighta pa se je učiteljica in mati samohranilka, ki so ji zaradi anonimnosti nadeli ime Nataša, odločila drugače. Video z nazornimi spolnimi vsebinami je s svojimi prijatelji delil njen takratni partner. Videli so ga mnogi znanci, skoraj je izgubila službo, doživela zgražanje in prejemala nespodobne ponudbe, zato se je preselila. Video je še vedno na spletu, njen bivši partner pa nikoli ni bil kaznovan, saj je bila oktobra 2021 po pol leta njena pritožba še vedno v postopku. Kot je za Balkan Insight povedala Vanja Macanović iz nevladne organizacije Avtonomni ženski center Srbije, nasilje nad ženskami v Srbiji ni prednostna naloga oblasti. Dodaten problem je, da tudi na Telegramu ni. Uporabniki platforme se morajo v pravilih uporabe sicer strinjati, da ne bodo objavljali nelegalnih pornografskih vsebin, platforma pa omogoča tudi prijavo pornografije in zlorab. A po poročanju medijev o izkušnjah uporabnic po svetu se po prijavi pogosto ne zgodi nič, za premike je običajno potrebno posredovanje medijev ali državnih organov. A zaradi zelo milega vpletanja v objave je Telegram postal zatočišče tistih, ki z deljenjem intimnih posnetkov in fotografij brez privoljenja žensk izvajajo nasilje nad njimi ter grobo kršijo njihove pravice.
Video o Telegramu in objavi intimnih fotografij žensk brez njihovega dovoljenja. Vir: profil BBC News na youtubu.
BBC navaja izkušnjo Kubanke, zaradi anonimnosti so ji nadeli ime Sara, ki je nekomu poslala intimno fotografijo, ta pa se je znašla v skupini z 18.000 sledilci. Poleg fotografij so objavili še njene podatke o profilih na družabnih omrežjih in telefonsko številko, nakar so jo mnogi prosili za še več tovrstnih fotografij. Na prvi pogled se zdi, da gre za preprosto stvar – ko zadevo prijavite platformi, je ta kmalu izbrisana. A v praksi ni tako. Telegram je pri moderiranju vsebin še posebej neučinkovit in ženske zaradi tovrstnih dejanj trpijo hude posledice. Pogosto se namreč prav to družabno omrežje uporablja za sramotenje in maščevanje ženskam, ki niso pogodu neki skupini ali posamezniku. Telegram je pogosto uporabljen celo za izsiljevanje. Po poročanju BBC se je na Telegramu pojavil posnetek iz Azerbajdžana, na katerem ženska z vzdevkom Nigar seksa z bivšim možem, pri čemer je njegov obraz zabrisan, njen pa ne. Ta video je bil namenjen kot grožnja, saj je njen brat kritik predsednika, in so ga nato objavili v skupini s 40.000 člani. Nigar sumi, da je video posnel bivši mož, a tega ni priznal. Nigar in Sara sta zadevo prijavili Telegramu v skladu s priporočenim postopkom, a Telegram ni ukrepal. BBC celo poroča, da so med raziskavo sami prijavili 100 objav kot pornografijo, mesec dni kasneje pa je bilo 96 slik še zmeraj tam, ostale štiri so bile v zaprtih skupinah, do katerih niso imeli dostopa. Moderatorji na Telegramu so novinarjem BBC razkrili, da niti ne iščejo tovrstnih objav in da po njihovih informacijah nimajo algoritma, ki bi to počel, temveč zgolj razvrščajo prijave uporabnikov. Očitno je torej, da Telegram, kot je za Wired že povedal Ilya Perekopsky, namestnik direktorja Telegrama, pri vsem ohranja status nevtralnosti, pa čeprav je ta odnos za marsikoga izredno škodljiv.
O tem, kaj lahko v takem primeru storimo pri nas, smo povprašali dr. Jeleno Burnik, vodjo mednarodnega sodelovanja in nadzora pri informacijskem pooblaščencu (IP), ki pojasnjuje, da se IP do tega vprašanja natančneje ne more opredeljevati, v nadaljevanju pa razloži, da imajo »ponudniki komunikacijskih storitev omejeno odgovornost do vsebine, ki se v njihovem omrežju deli med uporabniki – primarno je glede protipravnosti take vsebine odgovoren uporabnik, ki jo deli oziroma posreduje. Ponudniki komunikacijskih storitev pa so glede vsebine, ki jo posredujejo uporabniki, odgovorni v omejenih primerih. V Sloveniji to določa Zakon o elektronskem poslovanju na trgu, in sicer je tu ključno predvsem vprašanje, ali je bil ponudnik obveščen o tej protipravni vsebini. V določenih primerih mora tako vsebino odstraniti.« A Telegram se po vsem svetu skrbno izmika vladnim vzvodom.
Libertarizem Pavla Durova
Telegram je leta 2013 ustanovil ruski podjetnik Pavel Durov, tudi ustanovitelj ruske različice Facebooka, omrežja VK. Znano je, da platforma Telegram podatkov naj ne bi delila z vladami, in tako je zaradi možnosti anonimnosti pritegnila demokratične sile v Belorusiji, Rusiji in Iranu, predvsem pa so to funkcionalnost izkoristile kriminalne in ekstremne organizacije ter posamezniki. Administratorji kanalov so namreč privzeto skriti, kar pri drugih tovrstnih storitvah ni običajno, je za BBC razložil Aliaksander Herasimenka z Univerze v Oxfordu. Telegram pravi, da ima več kot 500 milijonov uporabnikov, ki lahko delijo vsebine, ne da bi razkrili svoje ime ali telefonsko številko, najbolj popularen je v Rusiji in sosednjih državah, raste pa tudi globalno. Večina ga uporablja za klepet, a omogoča tudi skupinske pogovore z do 200.000 člani, njihovi pogovori pa so shranjeni na Telegramovih strežnikih v oblaku. Platforma nudi tudi možnost objavljanja na lastnem kanalu, ki ga lahko spremlja neskončna množica ljudi. A v nasprotju s Signalom ali Whatsappom Telegram nima privzetega šifriranja celotne povezave (end-to-end), ki bi omogočala, da sporočilo bereta le osebi, ki si dopisujeta, ampak je to mogoče le pri t. i. skritem sporočilu, kar pa zahteva dodatne nastavitve, česar se mnogi ne zavedajo. To je mogoče nastaviti le za zasebne pogovore, ne za skupinske, strežniki, na katerih so shranjena skupinska sporočila, pa se nahajajo na različnih delih sveta, zato da bi jih vlade težje prisilile k predaji podatkov. Telegram sodi med 10 najbolj priljubljenih platform, a ima le ozek krog ruskih razvijalcev in le približno 30 ključnih zaposlenih; doslej je bil brez resnih prihodkov in zato tudi brez zadovoljivo velike ekipe za resno moderiranje vsebin. Po poročanju Wireda Telegram za zaposlene predstavlja idejo, da ima vsak na tem planetu pravico do svobode. V enem od intervjujev, ki jih zadnje čase sicer ne daje več, je Pavel Durov dejal, da mora biti platforma dostopna vsem ne glede na politiko ali ideologijo. Durov zadnje čase komunicira le še prek svojega kanala na Telegramu, skrivnostni so tudi drugi zaposleni; nekdanji zaposleni Anton Rozenberg je za Wired podjetje celo opisal kot sekto.
Pavel Durov pred leti. Vir: profil TechCrunch na youtubu.
Hkrati je platforma pritegnila tudi uporabnike, ki so jih odslovili z drugih omrežij in iščejo manj reguliran komunikacijski kanal, na primer ekstremni desničarji v ZDA. Durov zase trdi, da je libertarec, ki sledi ideologiji svobode kot osrednje vrednote. Tako podpira svobodo izražanja posameznika, pri tem pa ga očitno ne moti, kadar ta svoboda ogroža svobodo drugega, kot je to povsem nedvoumno pri objavi fotografij golote brez privoljenja. Natalia Krapiva iz organizacije Access Now je za BBC opozorila, da se Telegram uporablja tudi za povračilne ukrepe, da bi utišali aktiviste, novinarje, kritične mislece, seveda pa tudi kot preprosto orodje maščevalne pornografije bivših partnerjev, ki pušča hude psihološke posledice žrtvam. Posledice v prispevku na spletni strani Balkan Insight opisuje tudi Irena Cvetkovikj iz nevladne organizacije Coalition Margins v Severni Makedoniji, ki razkriva, da so se mnoge ženske, ki so bile žrtve maščevalne pornografije na Telegramu, ločile, prekinile socialne stike, izgubile službo, nekatere si celo niso več upale zapustiti doma, ker so čutile sramoto in ponižanje. Problem tako ni zgolj delo Telegrama, ampak širše družbe, saj je veliko predsodkov na vseh ravneh, predvsem pa prepričanja moških, da ni nič narobe z deljenjem fotografij golote bivših partneric.
Dr. Jelena Burnik o stanju pri nas pravi, da »deljenje fotografij golote med uporabniki v skupinah na omrežju Telegram oziroma drugih podobnih omrežjih presega določbe Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, saj tu ne gre le za varovanje osebnih podatkov, pač pa za širši poseg v zasebnost posameznika(-ce) in njegove/njene osebnostne pravice, o čemer presoja sodišče. Lahko gre tudi za nedovoljeno slikanje in posredovanje fotografij brez soglasja osebe. Zadnje je v Sloveniji določeno kot kaznivo dejanje in se posameznik(-ca) lahko obrne na policijo ali državno tožilstvo, ki lahko proti uporabniku, ki deli take fotografije, ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.«
Pri reševanju problema je velika ovira tudi učinkovitost Telegrama pri izmikanju sankcijam ali zahtevam držav ter njegovo ignoriranje zakonodaje v državah, kjer ima uporabnike. Wired UK je v svojem podkastu poročal, kako nemočne so pravzaprav lahko vlade, saj naj bi nemška vlada ob kršitvah njihove zakonodaje, po kateri morajo spletna omrežja določene vsebine izbrisati, imela hude težave že s kontaktiranjem podjetja. Nemško notranje ministrstvo naj bi precej časa poskušalo vzpostaviti stik. Januarja letos so ustanovili posebno delovno skupino, ki spremlja vsebine na Telegramu, in menda so končno vzpostavili stik ob pomoči Googla. Mnoge države so namreč dognale, da lahko na Telegram vplivajo ob pomoči tehnoloških velikanov, kot sta Google in Apple, saj v zakulisju očitno potekajo pogovori med njimi tudi zaradi prisotnosti v trgovinah z aplikacijami Google Play in Apple App Store, v katerih Telegram nedvomno želi ostati.
Brez rož, prosim
Ko so na BBC povprašali Telegram o načrtih za omejevanje tovrstnih vsebin, niso dobili smiselnega odgovora, saj moderacija vsebin očitno ni visoko na njihovem spisku prioritet, kar je delno povezano tudi z velikostjo podjetja. Že mnogo večji od njih, denimo Youtube, Facebook in Twitter, pogrnejo na tem področju, a v primerjavi s Telegramom se vseeno trudijo oziroma imajo temu posvečene množične ekipe. Medtem Telegram stori le malo, da bi zaprl ali omejil delovanje skupin in uporabnikov, ki delijo intimne fotografije, in namesto tega zgolj ponavlja, da ščiti pravico uporabnikov do zasebnosti. Kar pa očitno ne velja za ženske, ki lahko sicer prijavijo objavo svojih fotografij, a kot je videti, učinka ni. Pravnik Đorđe Krivokapić iz neprofitne organizacije Share Fondacija in s Fakultete organizacijskih ved Beograd, je za BBC povedal, da v Srbiji potrebujejo mehanizem, prek katerega bi obveščali zasebne korporacije, da kršijo zakone, in niso edini. Mnogi imajo težave pri odkrivanju identitete kršilcev, pa čeprav je, na primer, Telegram po posredovanju makedonskega ministrstva za notranje zadeve eno od tovrstnih skupin leta 2020 odstranil. Poleg tega pa se je izkazalo, da tudi, ko jim uspe 'zlomiti' eno skupino, njihovo 'delo' hitro prevzamejo nove. Telegram sicer ves čas poudarja, da se trudijo odstraniti nelegalne vsebine, da se hitro odzovejo, a novinarji in mnogi drugi strokovnjaki se ne strinjajo.
Še bolj skrb vzbujajoča za prihodnost pa je zgodba o srečanju med Zuckerbergom in Durovom pred več kot desetletjem. Kot v knjigi Durov’s Code piše Nikolay Kononov, naj bi se možaka povsem ujela, saj sta vsak svoje družabno omrežje dojela kot strukturo, ki bo komunikacijo osvobodila državnega nadzora, pri čemer naj bi bile zanju vlade in regulatorji zgolj nadloge. Durov izredno spretno pluje med vladami in zakonodajami, kar se je pokazalo že v Rusiji, ko ga, čeprav je zagotovil dostop do omrežja VK protivladnim demonstrantom, Kremelj ni izbrisal z obličja Zemlje, pri čemer se je Durov spretno izognil tudi temu, da bi postal junak upora, kar bi lahko bilo zanj usodno.
Namesto rož do naslednjega mednarodnega dneva žensk raje usmerimo energijo v izobraževanje fantov in moških o nedopustnosti tovrstnega vedenja, v vzpostavitev sistemskega izobraževanja o tovrstnih problemih in seveda v regulacijo platform, ki z nevtralnostjo dovoljujejo tako grobo kršenje pravic žensk.