Telekomov odgovor - ADSL2+

V eni izmed prejšnjih številk smo na tem mestu popisali svoje zgode in nezgode s priključkom VDSL T-2, ki ga imamo od sredine novembra. Tokrat smo si izborili testni priključek ADSL2+, ki naj bi bil Telekomov odgovor na visoke priklopne hitrosti, ki jih danes domačim uporabnikom ponuja le T-2.

Tehnologija ADSL, ki je, poleg kabelskega priklopa, najbolj priljubljeni način širokopasovnega priklopa v internet, je v Sloveniji na voljo že od leta 2000 in omogoča hitrosti prenosa do 8 Mb/s v smeri proti uporabniku, čeprav je domačim uporabnikom največkrat na voljo le 4 Mb/s, ker preostale SiOL (kot največji ponudnik) prihrani za prenos televizijskega "signala" oz. toka MPEG-2 (poslovni uporabniki lahko izberejo tudi polnih 8 Mb/s). Najvišja hitrost prenosa od uporabnika je 768 Kb/s. Ljudje (no, računalnikarji) smo razvajeni, tako da se predvsem slednja hitrost danes ne sliši več zelo hitro, še posebej, če imamo na taki povezavi priklopljen kak spletni strežnik. Možnih nadgradenj, ki omogočajo višje hitrosti, je več. T-2 se je, kot smo že pisali, odločil za tehnologijo VDSL, Telekom pa za ADSL2+ (tudi nekateri bodoči ponudniki polno razvezanega dostopa, npr. Amis in Voljatel, preizkušajo slednjo). Medtem pa Voljatel prehiteva po levi in preizkuša tudi najnovejši VDSL2 (ki na kratkih razdaljah nekaj 100 metrov obljublja hitrosti blizu 100 Mb/s v obeh smereh).

Vsakomur, ki je naš članek (v januarski številki) o T-2 vsaj na hitro preletel, je bilo jasno, da vse skupaj ne deluje vedno tako, kot bi moralo in kot obljubljajo preizkusi na "čistih" paricah (mimogrede, 24-urni mrk, ki smo ga omenili na koncu članka, se je v resnici raztegnil na sedemdnevnega in bi morda trajal še dlje, če ne bi izkoristili svojih zvez). Še najverjetneje so za to krive ponekod nezanesljive Telekomove parice (če zdaj že skoraj pregovorno neorganiziranost in kaotičnost T-2 za trenutek pustimo ob strani), saj poznamo kar nekaj uporabnikov, pri katerih povezava deluje brezhibno (nam pa še vedno ne povsem). Kot kaže, velja enako tudi ob priklopu ADSL2+, saj naš testni priključek ADSL2+ deluje popolnoma brez težav, kar nekaj preizkusnih uporabnikov pa ima z njim hude preglavice.

O tem, da Telekom preizkuša ADSL2+ (pred tem pa že ADSL2), poslušamo že več kot leto dni, v zadnjem času pa nas vendarle poskušajo prepričati, da ga bodo pravkar splavili do uporabnikov. Zadnje uradno sporočilo je zatrjevalo, da bodo prvi "pravi" (in ne preizkusni) uporabniki priklopljeni že januarja. Kot je še decembra izjavil g. Mitič, član uprave Telekoma, zadolžen za omrežje: "Za nas je ADSL2+ le stvar nadgradnje programske opreme na DSLAMih." Da ni čisto tako, dokazujejo zamude, ki smo jih deležni celo novinarji. V Monitorju smo prvo ponudbo za preizkusni priključek dobili že v začetku oktobra 2005 (od SiOLa, ki je, kot vedno, s strani Telekoma vsaj nekoliko privilegiran v primerjavi z drugimi ponudniki), a je nato vse skupaj zastalo. Do konca januarja, ko nam je končno uspelo izposlovati testni priključek neposredno od Telekoma.

Telekom je do nedavna ADSL2+ preizkušal z različnimi vmesniki. Na sliki podatki na ADSL2+ priklopljenega Sagema f@st 3344.

Cene

Telekom bo začel ADSL2+ tržiti 1. marca, in sicer na zaenkrat približno 200 vozliščih oz. centralah. Na ta dan bodo (oz. ko to berete - verjetno že so) svojo ponudbo predstavili verjetno vsi dosedanji Telekomovi partnerji: SiOL, Amis, Perftech in Voljatel.

Pred koncem redakcije nam je uspelo izvedeti cene, ki jih bo v ponudbi zastavil SiOL. V paketih Solo, Duo in Trio sta novost hitrosti 10 Mb/s skozi 768 Kb/s in 20/768. Novost je tudi resnejša ponudba internetne telefonije, ki po novem vsak mesec obsega 120 minut brezplačnih "impulzov" v omrežje Telekoma, pa tudi nekatere cene v tujino so nižje. In seveda - uporabniki si lahko po novem omislijo dva televizijska priključka, ker pasovna širina to omogoča. Primerjavo cen s konkurenčnima T-2 in Voljatelom si lahko ogledate v tabeli, že na prvi pogled pa je očitno, da se SiOL ni hotel spustiti v cenovno vojno. Cene so od 7 % (pri višjih hitrostih) do 44 % (pri nižjih hitrostih) višje od tistih, ki jih ponuja T-2, pa še to le, če kot primerjavo vzamemo hitrost prenosa k sebi ("download"). Kajti SiOLovi paketi ne zmorejo hitrosti od sebe ("upload"), ki bi bile večje od 768 Kb/s, T-2jev 10-megabitni paket pa ima hitrost od sebe 2 Mb/s, 20-megabitni paket pa cele 4 Mb/s, kar je več kot 4x več! Ne nazadnje je tudi T-2jeva telefonija še vedno veliko cenejša, celo za klicanje v Telekomovo omrežje (3 tolarje namesto 6,2 tolarja na minuto). Opozorimo še na to, da SiOLova oprema (Ganymede 822+ ali Sagem F@st 3344) ostaja subvencionirana. To pomeni, da ostaja uporabnik ob podpisu pogodbe dve leti vezan na SiOL, T-2 pa tega pogoja ne vsiljuje. Opozorimo pa še na drugo plat medalje - SiOLova tehnična pomoč je po telefonu (in elektronski pošti) še vedno bolj dosegljiva od tiste, ki jo ponuja T-2...

V praksi

Od Telekoma smo dobili modem/usmerjevalnik Iskratel Ganymede 822+, ki ima na zadnji strani štiri omrežne priključke. Te ponudnik interneta nastavi in priredi za priklop v internet in/ali za priklopi internetne televizije. Naš usmerjevalnik je nastavljen tako, da smo lahko nanj priklopili dva TV vmesnika Amino in si tako ogledovali dva hkratna televizijska programa. To je tudi ena izmed ključnih prednosti ADSL2+ (in VDSL) v primerjavi s klasičnimi ADSL, saj slednji za dva video tokova, ki "pokurita" po okoli 4,5 Mb/s, ni dovolj hiter. Še vedno pa taka rešitev (z dvema škatlicama Amino in z dvema daljincema) ni primerljiva s klasično analogno televizijo (tudi kabelsko), ko "je v kablu" enostavno več kanalov in lahko brez težav enega gledamo, drugega pa snemamo.

Naše uredništvo je približno 400 metrov oddaljeno od telefonske centrale, na katero so nas priklopili, tako da zlahka dosegamo res visoke hitrosti priklopa. Telekomov tehnik je "na svoji strani" prebral, da se modem sinhronizira s hitrostjo 20 Mb/s, v praksi pa smo pri prenosu datotek k sebi dosegali okoli 15 Mb/s, če smo izklopili vse televizorje. Ob priklopljenem enem televizorju (oz. Aminu) se hitrosti znižajo, in sicer na povprečno okoli 13 Mb/s, ob priklopljenih dveh televizorjih pa lahko datoteke prenašamo s hitrostjo okoli 7 Mb/s (vrednosti so sicer nekoliko nelogične, a tako smo jih izmerili). Žal je ADSL2+ v nasprotni smeri inferioren v primerjavi z VDSL, saj že sama specifikacija ne omogoča večjih hitrosti za nalaganje, kot je 1 Mb/s. Tako hitrost dosegamo tudi mi (med 80 in 100 KB/s).

VDSL2

ADSL2+ oz. VDSL nista zadnje, kar ima povedati telekomunikacijska industrija.

Naslednji korak je VDSL2, ki ga pri nas že preizkuša Voljatel.

Prve preizkusne uporabnike na tej trenutno najhitrejši tehnologiji za širokopasovni priklop po telefonski parici naj bi priključevali zadnji teden februarja. VDSL2 na zelo kratki parici omogoča skupno hitrost (prenos v obe smeri) do 250 Mb/s, vendar se ta hitrost zelo hitro krepko zmanjša. Že po 500 metrih je skupna hitrost "le" še 100 Mb/s, po enem kilometru 50 Mb/s, od tu naprej pa se hitrost ne manjša več tako hitro. Od razdalje 1,6 km naprej naj bi bile hitrosti enake tistim, ki jih dosega ADSL 2+. Tudi na razdaljah od 4 do 5 km naj bi sistem še vedno zmogel hitrosti od 1 do 4 Mb/s, to pa so vrednosti, ki jih zmore navaden ADSL.

Tako frekvenčni pas na bakreni parici uporabljajo različne tehnologije.

Vse lepo in prav?

Iz zgoraj zapisanega je razvidno, da naš testni priključek deluje odlično in je tak, kot bi si ga želel vsak uporabnik. Kot rečeno, pa poznamo tudi uporabnike z drugačnimi izkušnjami in bolj vneti bralci bodo/so negativne zapise domačih preizkuševalcev ADSL2+ hitro našli tudi v spletnih forumih. Še več, so primeri, ko ima en testni priključek hude težave (veliko prenizke hitrosti, nihanje kakovosti povezave, odklopi...), sosednji, ki je oddaljen le nekaj 100 metrov, pa prav nobenih.

Po (seveda neuradnih) izjavah Telekomovih tehnikov na terenu je veliko težav posledica nikjer popisanih 918 kHz radijskih dušilk, ki so jih pred leti stihijsko nameščali na parice v nadzemni izvedbi kot obrambo proti "radiu v telefonu", kot smo takrat rekli radijskim programom, ki so se zaradi premočnih oddajnikov inducirali v zračnih telefonskih vodnikih. In seveda tudi nekaterih vrst prenapetostnih zaščit, kot trdi tudi T-2 (in jih Telekom zdaj, na "ukaz" APEK, odstranjuje). Temeljna težava pa naj bi bilo pravzaprav staro in slabo vzdrževano omrežje paric, ki so speljane do hiš (spet po besedah tehnikov s terena). Telekom je namreč v zadnjih letih veliko vlagal v svoje omrežje, a le na ravni central, kar zadeva obnovo samih dostopnih paric pa ne (da je lahko na sami parici več ne najboljših spojev, priznava tudi zgoraj omenjeni g. Mitič).

Z ADSL2+ tudi Volja

V Telekomovih prostorih ima svojo opremo (t. i. kolokacije) poleg T-2 tudi Voljatel. Za končne uporabnike je ravnokar zaživela storitev tega podjetja, ki temelji na ADSL2+ in je cenovno nadvse ugodna. Če želite obdržati Telekomovo telefonijo (t. i. skupni razvezani dostop), je za hitrost 8/1 Mb/s (hitrost k sebi in od sebe) treba na mesec odšteti 7790 tolarjev. Če se odločite za polno razvezani dostop (Telekomu vrnete priključek, od Voljatela pa dobite internetno telefonijo), pa je treba plačati 1000 tolarjev več. Za hitrost 20/1 sta ti ceni 12.990 tolarjev in 13.990 tolarjev.

Storitev je na voljo tam, kjer so kolokacije že postavljene, torej ne ravno povsod po Sloveniji.

Za naprave (modem...) morate ob priklopu plačati ali pa podpisati pogodbo, da boste ostali naročnik vsaj dve leti (enako zahtevajo vsi ponudniki xDSL, razen T-2).

Televizije Voljatel ne ponuja.

Lastna Voljatelova storitev ADSL2+ je nekaj drugega kot ADSL2+, ki ga bo/je Voljatel ponudil kot član Telekomove partnerske ekipe. Slednji bo dostopen na širšem geografskem območju, vendar cene skoraj zagotovo ne bodo tako ugodne. Pred koncem redakcije nam jih sicer ni uspelo izvedeti, ve pa se, da so grosistične Telekomove cene višje od zgoraj zapisanih Voljatelovih lastnih cen.

Rešitev je optika

Vložkov oz. "popravila" Telekomovih paric skoraj zagotovo ni več pričakovati. Vložki bi bili preveliki, koristi pa premajhne, še posebej zdaj, ko se Telekom skuša kar najbolje prodati. Kljub temu bo ADSL 2+ seveda stekel, lahko celo, da ga zdajle, ko to berete, tudi že naročite.

Tehnologija bakrenih žic je v zadnjih izdihljajih (kljub najnovejši tehnologiji VDSL2, ki se že preizkuša), zato je s strani ponudnika infrastrukture dolgoročno gotovo smiselno staviti na optične povezave. Optičnih hrbtenic po večjih mestih je že kar nekaj, morda si lahko še največ obetamo od Gratelovega "razkopavanja" Ljubljane in že prej Kranja. Prek njih naj bi "tekel" T-2, prepričani pa smo lahko, da bo na tem področju tudi Telekom imel še marsikaj povedati.