Telekomunikacije bodo (kmalu) na veliki preizkušnji
Industrija telekomunikacij danes uživa v svoji vseprisotnosti in nepogrešljivosti v očeh strank in uporabnikov. A kaj kmalu se bo morala znova dokazovati. Njene sposobnosti in razpoke bo dodobra preveril internet stvari.
Ponudniki telekomunikacijskih storitev si še niso enotni, ali naj se interneta stvari veselijo ali bojijo. Obvladovanje milijard naprav, senzorjev in gora podatkov (zaželeno v realnem času) ne bo enostavna naloga. Sploh ob primerjavi, kje smo danes in kam želimo priti. In to že do leta 2020. Današnje aplikacije s področja industrijskega interneta stvari so razmeroma preproste. Zahtevajo nizko pasovno širino, zajemajo le manjše število senzorjev in ne prav visoko zanesljivost delovanja. Lep zgled so ponudniki logističnih storitev in njihovo spremljanje pošiljk na poti od pošiljatelja do naslovnika. Večina v te namene uporablja poceni bralnike in preproste signale, ki jih imajo nameščene na točkah (objektih, vozilih itd.) v svojem logističnem omrežju. Številni podatki o pošiljki so zato zajeti samodejno in poslani v osrednji strežnik podjetja, ki spremlja načrtovano uresničevanje dostave in ob zaznanih anomalijah sproži alarm. Senzorjev je zelo veliko, če eden izmed njih odpove, ga nadomesti drugi. Stranka lahko prek spleta spremlja napredek dostave, podatek se osveži vsakih nekaj ur ali pa vsaj enkrat nadan. Za trenutne potrebe logističnih podjetij je ta rešitev dovolj dobra, za druge aplikacije pa ne. 99-odstotna zanesljivost pač ni 100-odstotna zanesljivost, mar ne? Poznamo aplikacije in rešitve, kjer je 99-odstotna zanesljivost strašljiva. Izdelovalci lahko izdelajo srčni spodbujevalnik, ki bo prek brezžičnega omrežja povezan z internetom stvari. Toda, če bo le 99-odstotno zanesljiv, ga (skoraj) nihče ne bo kupil. Podobno velja za vrsto drugih implementacij.
Naslednji izziv je varnost. Medtem ko »pavšalna« varnost ustreza škatli avtodelov, poslanih čez pol Evrope, nikakor ni sprejemljiva za samovozeče avtomobile. Hekerji komaj čakajo, da vas ugrabijo v takem avtomobilu in zahtevajo odkupnino, drugače vas lahko pošljejo v smrt.
Čeprav zaščita zasebnosti ni vgrajena v senzorje na daljnovodih ali plinovodih, je še kako pomembna za pametne naprave v našem domu. Izziv zagotavljanja zasebnosti uporabnika bo zavrl marsikatere rešitve s področja interneta stvari.
Številne aplikacije in sistemi lahko danes odpovedo na »sto in en« način. Sploh tisti, ki jih sestavlja veliko soodvisnih gradnikov. Jezimo se, če nas Google Zemljevidom, ki sicer črpajo velikanske količine podatkov v aplikacijo, ki jo uporablja ves svet, ne uspe natančno pripeljati na želeni cilj, a lahko preživimo tudi brez njih. Nihče si ne upa predlagati, da bi integrirali podatke iz meteoroloških postaj s kontrolnimi stolpi na letališčih in umetni pameti povsem prepustili pristajanje in vzletanje letal. Le zakaj? Sistemi niso vsemogočni, zato nad njimi še vedno bedijo ljudje.
Kaj ima to opraviti s ponudniki telekomunikacijskih storitev, vprašate? Hja, vse našteto zahteva kompetentne ljudi, od inženirjev, ki snujejo omrežja in storitve, do razvijalcev naprav in programske opreme. Pa varnostne inženirje, arhitekte, odvetnike ... V svetu interneta stvari zgolj zagotavljanje precej zanesljive povezljivosti ne bo več dovolj, ponudniki telekomunikacij bodo namreč del rešitev. Da pa ne bi postali del težave ali cokla razvoja, se bodo morali kadrovsko in strokovno močno okrepiti.