Telekomunikacije v Sloveniji - bilanca 2008 - 2. del
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je 6. aprila objavila letno poročilo za preteklo leto, ki smo ga v prejšnji številki uporabili pri analizi trendov na trgu širokopasovnega dostopa do interneta. Na tem trgu si konkurirajo tri tehnologije: širokopasovni dostop prek telefonskega omrežja (xDSL), širokopasovni dostop prek kabelskih omrežij (CATV) in širokopasovni dostop prek optičnega omrežja (FTTH). Tokrat bomo začeli s pregledom trga mobilne telefonije, pogledali pa bomo tudi nekatere druge trge. Ugotavljamo, da se trg klicnega dostopa do interneta vztrajno krči. To je razumljivo, ni pa tako razumljivo, zakaj trg brezžičnega dostopa do interneta (WiMax) ni zaživel. Nenavaden je tudi razvoj trga posredovanja televizijskih programov, kjer je Slovenija rekorder po uspešnosti internetne televizije.
Mobilna telefonija
Po dobrem desetletju od vstopa konkurence na trg mobilne telefonije je stanje konkurence klavrno. Mobitel je po desetih letih, odkar je na trg vstopil Si.mobil, s podporo regulatorja, Agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK), in politike ohranil drugi najvišji tržni delež po številu naročnikov med vsemi vodilnimi mobilnimi operaterji v sedemindvajsetih članicah EU. Mobitel (skupaj s s svojima "podizvajalcema" Debitelom in Izimobilom) danes obvladuje okoli dve tretjini mobilnega trga.
V luči APEKovega delovanja ne preseneča njegovo vztrajno navajanje šestih operaterjev mobilne telefonije v Sloveniji, s katerim želi olepšati sliko. V resnici so na našem trgu le štirje pravi operaterji (Mobitel, Si.mobil, Tušmobil in T-2), ob tem pa imamo še dva ponudnika storitev v Mobitelovem omrežju (Debitel in Izimobil). Med operaterji imata povsem svoji omrežji le Mobitel in Si.mobil, preostala operaterja (Tušmobil in T-2) na območjih, kjer nimata lastnega omrežja, pa gostujeta v Mobitelovem omrežju - tako kot pred njima Vega. Tako gostovanje omogoča lažji vstop novega operaterja na trg, a je hkrati lahko sporen z vidika vprašanja varstva konkurence. Oba operaterja namreč profitirata od asimetrije cen zaključevanja klicev, kar je lahko sporno za operaterja Si.mobil, ki ima lastno omrežje. Tuš Mobil je dodatno v prednosti, ker je celoten frekvenčni spekter za trženje svojih storitev dobil brezplačno, medtem ko so jih drugi trije operaterji morali drago ali zelo drago plačati, in je edini, ki lahko svojo ponudbo podpre z mrežo trgovin Tuš.
Mobitelov tržni delež se v zadnjih treh letih znižuje. Kljub vsemu je s 66,2 % (skupaj s številom uporabnikov obeh ponudnikov storitev v njegovem omrežju) krepko nad tržnimi deleži vodilnih operaterjev v drugih evropskih državah. Zanimivo, da Debitelu ni uspelo ohraniti tržnega deleža. Podatki o številu klicev potrjujejo podatke o tržnih deležih. Tako so uporabniki Mobitelovega omrežja ustvarili skupaj 63,5 % vseh klicev, v Mobitelovem omrežju pa se je zaključilo 66,9 % vseh klicev.
Število prenesenih mobilnih številk se je leta 2008 povečalo na 85.075. Tako je bilo od 1. januarja 2006, ko je bila uvedena prenosljivost mobilnih številk, do 31. decembra 2008 skupaj prenesenih že 145.785. Leta 2008 je bilo največ prehodov na Tušmobil (47 %) in Si.mobil (39 %). Pomemben delež (7 %) uporabnikov je odšel (ali se vrnil) tudi na Mobitel.
Poglejmo, kakšno je stanje v EU. Povprečni tržni delež vodilnih operaterjev (po številu uporabnikov) se je s 64 % v EU-15 leta 1998 v devetih letih znižal na 39,4 % leta 2007. Povprečni tržni delež glavnih konkurentov se je povečal na 32 %, preostali konkurenti pa so imeli povprečno 28,6 % tržni delež (Vir: 14. implementacijsko poročilo Evropske komisije, 2008).
Slovenski regulator APEK je svojo nalogo regulacije trga mobilne telefonije slabo opravil. Si.mobilu je že kmalu po vstopu na trg, potem ko je večinski delež od domačih lastnikov odkupil avstrijski Mobilkom, naložil status operaterja s pomembno tržno močjo ter s tem zavrl njegovo rast in omogočil vnovično krepitev Mobitela (Vir: Dušan Caf, (Ne)hotena pristranskost APEK, Finance, 5. 5. 2009, št. 84/2009). Mobitelu je tako uspelo ne le ohraniti, temveč celo okrepiti svoj tržni položaj. Tega tudi vstop novih operaterjev ni prizadel. Poskus vstopa Western Wireless International, ki je na slovenskem trgu nastopal pod blagovno znamko Vega 070, se je po dobrih treh letih klavrno končal.
Med novimi operaterji mobilne telefonije sta dva domača operaterja Tušmobil in T-2, ki jima kaže bolje kot njunemu predhodniku s tujim kapitalom. Predvsem Tušmobil je deležen izdatne pomoči regulatorja. Najprej je brezplačno dobil frekvenčni spekter za opravljanje storitev DCS 1800, ki ga je uporabljal Western Wireless International. APEK je Tušmobilu del spektra, zopet brez plačila za frekvenčni spekter, zamenjal za spekter za ponujanje storitev GSM 900. APEK je nato Tušmobilu tako rekoč zastonj podaril še frekvenčni spekter za ponujanje storitev UMTS.
APEKove naklonjenosti domačim lastnikom operaterjev pa s tem ni bilo konec. Sredi aprila je namreč postregel z novo cvetko, z izdajo začasne odločbe, s katero je korenito posegel na veleprodajni trg zaključevanja klicev v javnih mobilnih omrežjih. Povod za nujno začasno ureditev cenovnih razmerij med operaterji je bil izračun izredno nizke veleprodajne cene zaključevanja klicev s strani družbe Mobitel (0,030 EUR). Po tem, ko je APEK odpravil asimetrijo med cenami zaključevanja klicev med Mobitelom in Si.mobilom, bi moral slednji znižati svoje cene zaključevanja klicev na raven Mobitelove cene. To pa bilo za Si.mobil kaj lahko usodno, saj je sam izračunal precej višjo ceno zaključevanja klicev, in sicer 0,058 evra. Podoben izračun je dobil APEK, ki je za operaterja s 25 % tržnim deležem izračunal ceno zaključevanja klicev v višini 0,0523 evra.
Zanimivo, da je Si.mobilova izračunana cena skoraj enaka predhodno izračunani Mobitelovi ceni. Si.mobil je svojo ceno namreč izračunal po isti metodologiji, kot jo je pred tem uporabil Mobitel, pri tem pa ni izključeno, da so mu pri izračunu pomagali nekdanji Mobitelovi uslužbenci. Pri novem izračunu pa je Mobitel s pomočjo tujih svetovalcev in nove metodologije izvedel neverjetno potezo, s katero je želel Si.mobil prisiliti, da bi svoje storitve moral zaračunavati krepko pod domnevno stroškovno ceno, s tem pa bi se porušila premoženjska razmerja na trgu predvsem v korist Mobitela.
APEK je nastalo stanje rešil salomonsko, v korist operaterjev z domačim lastniškim kapitalom. Ceno zaključevanja klicev za Mobitel in Si.mobil je določil na ravni cene, ki jo izračunal sam, torej 0,0523 evra. APEK je s tem Mobitelu določil 74,3 % višjo ceno od njegove stroškovne cene zaključevanja klicev, Si.mobilu, ki je na trgu podrejeni operater, pa omogoča le pokrivanje 90% stroškovne cene. S to potezo je APEK priznal, da slovenski trg mobilne telefonije še ni zadosti konkurenčen, da bi lahko odpravili asimetrijo cen zaključevanja klicev med Mobitelom in Si.mobilom.
Pri določitvi asimetrije za Tušmobil in T-2 je APEK to določil na razmerju 1 : 1,5; to pomeni, da lahko za zaključevanje klicev zaračunavata največ 0,0785 evra. Ker oba operaterja izkoriščata možnost nacionalnega gostovanja v Mobitelovem omrežju, za katero Mobitelu plačujeta nižjo stroškovno ceno, jima APEK omogoča, da s tem za zaključevanje klicev računata več deset odstotkov višjo ceno. Dejanski strošek Tušmobila in T-2 je bistveno nižji, kot bi bil strošek operaterja, ki bi bil v celoti odvisen od lastnega mobilnega omrežja. Zato je raven asimetrije, ki jo je določil APEK, povsem nesprejemljiva. To še zlasti velja spričo dejstva, da se je T-2 ravno zaradi omenjenih argumentov pred tem sam odpovedal asimetriji.
Na precejšnjo samosvojost, s katero APEK regulira mobilni trg, kaže tudi njegov poskus, ki ga je podprl celo Urad za varstvo konkurence, da bi Mobitel in Si.mobil določil za operaterja, ki imata na trgu mobilne telefonije skupaj prevladujoč tržni položaj in z usklajenim delovanjem ovirata vstop konkurence na trg. Evropska komisija je izrazila dvome o trditvah APEKa, zato ga je že konec leta 2008 pozvala, naj ji posreduje podatke, na podlagi katerih bi lahko ocenila, ali imajo vsi ponudniki storitev mobilne telefonije enake možnosti za dostop do omrežja v Sloveniji in ali je zagotovljena konkurenca, ki uporabnikom storitev mobilne telefonije omogoča nižje cene. Ugotovitev za skupni prevladujoči položaj mora zadostiti številnim kriterijem, zato usklajenega delovanja podjetij ni preprosto dokazati. APEK je nazadnje odstopil od svojih prvotnih namer.
Mobitel že osemnajst let obvladuje slovenski trg mobilne telefonije. Kljub krepitvi konkurence bo zelo verjetno še nekaj časa ohranil svoj primat in tržni delež nad 55 %. Mobitel je primat, ki ga je ohranjal ob pomoči svojega lastnika in politike, nekoliko uspaval. Res je razvil odlično ponudbo aparatov, ki so z ugodnimi subvencijami ugodni za naročnike in marsikoga odvrnejo od menjave operaterje. Ni pa mu uspelo razvijati novih storitev, ki bi spodbujale uporabo storitev. Zato danes ugotavljamo, da uporabniki pri konkurenci opazno več uporabljajo mobilne storitve.
Internet za informacijsko družbo
Vlada namerava v kratkem s posebnim zakonom spet združiti področji informacijske družbe in elektronskih komunikacij, in sicer v sklopu ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT). Obe področji sta bili do leta 2004 v pristojnosti ministrstva za informacijsko družbo (MID). Po razpustitvi ministrstva je področje informacijske družbe prišlo pod pristojnost MZVT, področje elektronskih komunikacij pa pod pristojnost ministrstva za gospodarstvo (MG). Področje elektronskih komunikacij je podlaga za storitve v informacijski družbi, zato je skupno upravljanje obeh področij smiselno. Tudi na ravni Evropske unije za obe področji skrbi poseben Generalni direktorat za informacijsko družbo in medije. Vprašanje pa je, če je združitev v okviru MVZT res prava rešitev, saj je upravljanje tehnološke in raziskovalne politike lahko v konfliktu z upravljanjem nekega gospodarskega področja. Glede na to, da je bil predlog združitve pripravljen na pobudo ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, ki so ga mediji večkrat opisovali kot glavnega akterja, ki naj bi iz ozadja vlekel niti v Telekomu in Mobitelu, je zelo verjetno, da je prišlo do združitve obeh področij bolj na podlagi osebnih preferenc posameznih članov vlade kot pa realne potrebe po racionalizaciji delovanja državne uprave.
Klicni dostop izumira
APEK v svojem zadnjem letnem poročilu sploh ne omenja več klicnega (ozkopasovnega) dostopa do interneta, potem ko je v poročilu za leto 2007 ugotavljal, da se je v tem letu močno zmanjšalo število takih uporabnikov. Kot lahko vidimo iz letnega poročila 2006 (ko je agencija nazadnje ugotavljala podatke), se je število uporabnikov ozkopasovnega in širokopasovnega dostopa do interneta izenačilo že konec leta 2005 (obojih približno 200 tisoč), od takrat pa se število prvih vztrajno znižuje; konec lanskega leta jih je bilo med 25 in 50 tisoč. Klicni uporabniki so leta 2008 porabili 140 milijonov minut, medtem ko so še leta 2004 bili "priključeni" vsaj 10-krat več časa (milijardo in pol minut). Če je pred štirimi leti klicni uporabnik preživel v internetu v povprečju skoraj 10 ur na mesec, jih je lani že manj kot 5. To kaže, da klicni dostop danes uporabljajo predvsem tisti, ki jih zanima predvsem dostop do elektronske pošte, pa tudi tisti, ki so prisiljeni občasno uporabiti klicni dostop kot nadomestno povezavo v internet, kadar jim širokopasovni dostop odpove. Klicni dostop bo še naprej upadal, vendar še nekaj časa ne bo povsem izumrl.
WiMax danes in nikoli več?
Že v članku »Mobilni trg je dozorel« (Monitor, avgust 2007) smo ugotavljali, da »pa tudi pri razvoju WiMaxa ne gre vse gladko. Njegov razvoj še ni končan in razvoj standardov in opreme za mobilni WiMax je njegovo uvedbo potisnil v prihodnost«. Sredi aprila so na APEKu odpirali ponudbe za podelitev novih licenc, vendar se je v nasprotju s predhodnim velikim zanimanjem na razpis odzval en sam operater. V APEKu so razočarani nad slabim odzivom in bodo še preučili, kaj storiti v prihodnosti. Trenutno sta na trgu dva ponudnika WiMaxa: Telekom Slovenije, ki je imel konec leta 2008 48 naročnikov WiMax, in Tok telekomunikacije, ki pa še ni zgradil omrežja. Telekom je za prvo leto sicer načrtoval vsaj pet tisoč naročnikov WiMaxa, a v zadnjem letnem poročilu WiMaxa sploh ne omenja več, je pa Telekomov predstavnik za tisk Boris Ziherl prejšnji mesec za Mladino izjavil, da je zanimanje za WiMax manjše od pričakovanj in bodo morali zato načrte z WiMaxom redefinirati tako s finančnega in naložbenega kot z omrežnega vidika.
IPTV proti CATV
Slovenija je posebnost v evropskem merilu po razširjenosti digitalne televizije prek internetnega omrežja, saj po poročilih APEKa ta delež v primerjavi s sprejemom (večinoma še vedno analogne) televizije prek kabelskih omrežij zadnja tri leta vztrajno narašča; 10,3 odstotka leta 2006, 18,9 odstotka leta 2007 in že 36 odstotkov leta 2008. "Krivdo" za prodor IPTV deloma nosijo kabelski operaterji, ki so šele lani začeli bolj aktivno uvajati sodobno digitalno televizijo na svojih kabelskih omrežjih, potem ko so ponudniki interneta že nekaj časa agresivno ponujali trojčke, ki vključujejo tudi IPTV. Ob takem naraščanju lahko pričakujemo, da se bosta deleža sprejema televizije prek internetnega omrežja in prek kabelskih omrežij do konca leta 2009 izenačila. Vendar pa je leta 2008 večina širokopasovnih uporabnikov (83 %) do interneta dostopala z "nizkimi" hitrostmi, nižjimi od 2 Mbps. Ti uporabniki ne morejo pričakovati dobre internetne televizije (da televizije visoke ločljivosti ne omenjamo), saj morajo ponudniki digitalne televizije zaradi omejene pasovne širine sliko dodatno stiskati. Posebnost v Sloveniji je tudi ponudba analogne televizije na optičnih vlaknih (o tem smo pisali pred enim letom v članku Optika za 21. ali 20. stoletje?). Naročniki, ki so priključeni na Telekomovo optično omrežje, lahko tako izbirajo med digitalno IPTV (takih je bilo lani 10.360) in analogno CATV (takih je bilo 5608), skupaj torej 15.968. Vse kaže, da kar nekaj naročnikov optičnih priključkov sprejema tako digitalno kot tudi analogno televizijo, saj je vseh naročnikov FTTH samo 15.426. Mimogrede, Telekom ima še vedno 5364 naročnikov na klasičnih kabelskih omrežjih (CATV), česar v zadnjih dveh letnih poročilih sploh ne omenja več, pa tudi ponudba CATV je že nekaj časa umaknjena. Le zakaj Telekom ne proda kabelskega omrežja in naročnikov UPCju, ki je že tako ali tako pokupil večino kabelskih omrežij v Sloveniji - kot ugotavlja APEK v zadnjem letnem poročilu?