Telekomunikacijska infrastruktura ni potonila

Od avgustovskih poplav je minilo ravno toliko časa, da smo lahko pogledali nekaj statistike. Medtem ko je zunaj drla voda, so ljudje množično drli na splet. Med poplavami je internetni promet v celotni državi močno porasel, ljudje so spremljali novice, klicali znance in pošiljali sporočila. Internetna infrastruktura je naravno katastrofo in povečan promet prestala z odliko.

Ko so se v petek začele poplave, je promet na vozlišču SIX že dopoldne zrasel krepko nad dopoldansko povprečje (rdeča črta).

Da je v prvi petek v avgustu Slovenijo zajela najhujša povodenj od samostojnosti, je bilo opaziti že s pogledom skozi okno. A da se dogaja nekaj neobičajnega, je bilo videti tudi po internetnem prometu. Včasih so ljudje ob izrednih dogodkih vključili radio, kasneje televizijo, danes pa se odpravijo na splet. Avgustovski dogodki so pokazali, zakaj je internet kritična infrastruktura, dostop do njega pa mora postati človekova pravica. Med poplavami smo se namreč po informacije množično odpravili na splet, telekomunikacijska omrežja pa so odigrala ključno vlogo pri obveščanju in koordinaciji.

Če bi morali izbrati eno točko, ki daje izpovprečeno sliko o dogajanju na slovenskem internetu, je to vozlišče SIX (Slovenia Internet eXchange), ki ga upravlja Arnes. Na njem si slovenski ponudniki dostopa do interneta izmenjujejo promet IPv4 in IPv6. Slovenski promet tako teče po sorazmerno kratkih in optimalnih poteh in ne čez tujino, če komunicirata uporabnika pri različnih ponudnikih. Na SIX se vidi, kako intenzivno v Sloveniji uporabljamo internet, saj promet niha po predvidljivih vzorcih. Ponoči smo na internetu manj, čez dan nekoliko več, zvečer največ. Nihanja so tudi sezonska in vremensko pogojena.

Ko so v petek, 4. avgusta, začele divjati poplave, je promet na SIX močno zrasel. Že zjutraj je dosegel 50 Gb/s in se do 14. ure povečal vse do 75 Gb/s, s čimer je bil za približno tretjino večji od povprečnih vrednosti za ta čas. To sicer niso rekordne vrednosti, saj ob večerih večkrat preseže tudi 100 Gb/s, so pa pomembno višje od običajnih. Pri Arnesu so ob tem dejali: »Težko ugibamo, kaj je povzročilo več prometa med 4. in 6. avgustom, a glede na izkušnje pri povečanju prometa ob prenosih večjih športnih dogodkov, bi raje sklepali, da je bilo povečanje posledica iskanja informacij o dogodkih.« Med poplavami so nekatere medkrajevne internetne povezave sicer izpadle, a pri Arnesu sklepajo, da to ni bil razlog za več prometa na vozlišču SIX. Ponudniki dostopa do interneta imajo namreč sorazmerno robustna omrežja z redundanco in več zankami, ki ob izpadu promet preusmerijo po delujočih trasah. Ljudje so enostavno več brskali po spletu.

Poplava lahko tudi kaj zalije. Pri Arnesu pravijo, da so imeli le nekaj izpadov delovanja svojih storitev, ki pa so jih hitro odpravili. Glavne težave niso v internetnih povezavah, ki imajo dovolj redundance, temveč na vozliščih, kadar izpade električno napajanje. UPS imajo omejeno avtonomijo, in ko se akumulatorji izpraznijo, se zgodi izpad. Ob tem dodajajo, da je optično omrežje v Sloveniji zelo odporno proti izrednim dogodkom in da bi bila ozko grlo električno napajanje ter dostava goriva za dizelske agregate.

Kaj so videli operaterji

Četudi internetna hrbtenica ni fizično ogrožena, pa posamezne lokacije lahko odplakne, zasuje ali preprosto pogorijo. Tak primer sta Telekomovi funkcijski lokaciji v Mengšu in Radmirju, ki so ju poplave popolnoma uničile. Včasih je podrta povezava do funkcijske lokacije, ki jo je potem treba obnoviti. Tako so na primer zagotovili optično povezavo do funkcijske lokacije v Črni na Koroškem. Več je bilo lokacij, kjer je izpadla električna energija, zato so jih napajali agregati.

Tudi Telekom Slovenije je zaznal povečano uporabo interneta. V petek je bilo približno 30 odstotkov več prometa kot običajno, klicev po mobilnih omrežjih pa kar 40 odstotkov. V soboto in nedeljo je promet sicer nekoliko upadel, a ga je bilo še vedno več kot sicer. Avgustovski vikendi so običajni med najbolj zatišnimi obdobji, a to pot ni bilo tako.

Očitno smo še posebej radi pošiljali sporočila, saj je A1 v petek zaznal kar 60-odstotno povečanje odhodnega prometa sporočil (poslani SMS) in 30 odstotkov več klicev, medtem ko podatkovni promet ni toliko zrasel.

Število vseh objav na slovenskem Twitterju od začetka leta 2021. Volitve so bile bolj aktualne kot poplave. Slika: Marko Plahuta, Virostatiq

A1 pojasnjuje, da so bile nekatere njihove bazne postaje poplavljene, a nobena toliko, da bi jo bilo treba zamenjati. Ob tem so dodali, da je postavljanje nove bazne postaje postopek, ki traja od šest mesecev do dveh let. Tudi A1 poudarja, da glavna težava ni bila poškodovana telekomunikacijska infrastruktura, temveč izpadi električnega napajanja.

Kaj se zgodi, ko kakšna bazna postaja izpade? Običajno vsako področje pokriva več baznih postaj. Trenutno imajo kapacitet na obstoječih dovolj, da te lahko prevzamejo breme, zato ne postavljajo začasnih baznih postaj, kot so mobilna vozila ali prikolice na ugodni poziciji, ki imajo drog z ustreznimi oddajniki in drugo opremo, z omrežjem pa so povezani z mikrovalovno ali optično povezavo. Poznamo jih zlasti z množičnih dogodkov v preteklosti, ob sedanjih kapacitetah pa jih že nekaj časa niso uporabili niti ni bilo to potrebno med poplavami.

Šli smo na Arso

Ni nerazumen sklep, da smo med poplavami množično drli na spletne strani Agencije za okolje (Arso), kjer je poleg vremenske napovedi še kopica drugih koristnih aktualnih podatkov: radarska slika padavin, hidrološko opozorilo, satelitska slika oblačnosti, simulacije itd. Na povprečen dan, kakršen je bil 14. 6. 2023, stran Arsa odgovori na 27 milijonov zahtevkov, so nam pojasnili. Med poplavami jih je bilo 134 milijonov, 65 milijonov in 76 milijonov na dan (4.–6. 8. 2023). To ne pomeni, da je bilo toliko obiskovalcev, temveč gre za zahtevke po posameznih elementih spletne strani, so pojasnili. A pomemben je trend, ki je jasen.

Zanimivo je, da se že iz vzorca prometa vidi, kakšen tip izrednega dogodka poteka. Ko so nevihte, naraste število zahtevkov med konico, ki je sorazmerno kratka. Med poplavami pa se razmerje med konico in povprečjem zmanjša, saj je promet raztegnjen skozi ves čas trajanja poplav, ki so dolgotrajnejše od neviht. Med nevihto 23. junija, ko je bila spletna stran kakšno uro nedosegljiva, so se praktično vsi presežni zahtevki – teh je bilo 91 milijonov – zgodili v ozkem časovnem oknu. Podobno se je ponovilo 13. julija, ko je bilo zahtevkov 120 milijonov. Arso je že pred poletjem začel nadgradnjo zmogljivosti sistema (strežniki, požarni zid, internetna povezava), a ker se je projekt zavlekel, smo to junija in julija opazili. Prenova je zdaj dokončana, in ko so med zadnjo nevihto 25. julija prejeli 167 milijonov zahtevkov, sistem ni več 'počepnil'. Medklic: podnebne spremembe bodo zahtevale tudi nadgradnjo infrastrukture, Arsovi strežniki pa so le en primer.

Ob tem dodajajo, da se promet še posebej poveča, kadar so nevihte na delovni dan nad Ljubljano. So Ljubljančani bolj zaskrbljeni ali bolj vestni – ali pa jih je preprosto več?

Na Twitterju so volitve zanimivejše

Eno najbolj aktualnih družbenih omrežij je Twitter (oziroma X), ki je nastal kot omrežje za hitro komunikacijo. Slovenski del Twitterja že več let analizira Marko Plahuta – na omrežju ga lahko pocukate za rokav pod vzdevkom Virostatiq. Ugotovil je, da je med 4. in 6. avgustom skupni promet poskočil za približno 20 odstotkov, število čivkov o vremenu pa je po pričakovanjih eksplodiralo. To se je dogajalo že med julijskimi neurji, a med poplavami je bilo čivkov še osemkrat več kot med neurji.

A to ne pomeni, da je bila uporaba Twitterja rekordna. Število slovenskih objav že dobro leto zlagoma upada. Objav v obdobju prejšnje vlade je bilo malce več, tik pred volitvami je število pobegnilo v stratosfero, odtlej pa upada. Med poplavami je bilo objav tako še vedno precej manj kot v predvolilni kampanji. Slovenski Twitter je pač bolj ali manj orodje za politično agitacijo. Tudi zato je treba objave na njem jemati z zrnom soli.

Števil objav na slovenskem Twitterju, ki so povezane s podnebjem, se poveča med neurji in poplavami. Slika: Marko Plahuta, Virostatiq

Mrka ne bo

Se torej lahko v Sloveniji zgodi internetni mrk? To vprašanjem smo že pred osmimi leti (Slovenska internetna hrbtenica, Monitor 06/15) zastavili ponudnikom dostopa do interneta in operaterjem, odgovor pa je še danes enak. Zelo težko, ker imamo v Sloveniji zelo razvejano optično omrežje. Svoje medkrajevne povezave imajo Telekom Slovenije, Slovenske železnice, Arnes, Stelkom in Dars, v mestih pa tudi posamezni operaterji (T-2, Telemach, Telekom Slovenije).

V izrednih razmerah bi se pač kombinirale delujoče medkrajevne povezave. V manjšem obsegu smo takšno sodelovanje med poplavami tudi videli, ko je Telekom Slovenije na Koroškem tudi naročnikom A1 omogočil uporabo svojega omrežja. Ključno pa ostaja zagotavljanje dobave električne energije, brez katere je omrežna infrastruktura le draga mreža bakra, silicija in stekla. Ko odpove vse drugo, se mora do vozlišča še vedno pripeljati cisterna z nafto za dizelski agregat.

Spremljajte stanje v državi

Poleg klasičnih medijev so različne službe, podjetja in posamezniki postavili vrsto uporabnih spletnih strani, kjer lahko spremljamo stanje v državi:

- www.meteo.si je Arsova krovna spletna stran s podatki o vremenu, ki nudi povezave do podstrani o vremenu, vodah, okolju in potresih – na strani najdemo satelitsko sliko oblačnosti in radarsko sliko padavin;

- www.vreme.si je Arsova spletna stran s podatki o vremenu, kjer najdemo tako splošno napoved kakor specializirane napovedi in podatke;

­- potresi.arso.gov.si je Arsova spletna stran s podatki o potresih;

- www.arso.gov.si/vode/podatki je stara Arsova spletna stran s podatki o stanju voda v državi in hidrološko napovedjo;

- ­spin3.sos112.si je spletna stran URSZR, kjer lahko spremljamo dogodke, kjer je bila potrebna intervencija (naravne nesreče, prometne nesreče, požari, eksplozije, onesnaženja in podobno);

- ­promet.si je spletna stran Prometnoinformacijskega centra za državne ceste s podatki o prevoznosti cest, potovalnih časih, izrednih dogodkih in z napovedmi;

- ­neurje.si je zbirna spletna stran z aktualnimi in arhivskimi podatki o neurjih;

- ­www.waze.com/live-map je skupnostna spletna stran, kjer podatke objavljajo občani;

- ­www.whatsupcams.com je spletna stran z živo sliko s kamer po vsem svetu, vključno s Slovenijo;

- ­www.windy.com je komercialna spletna z modelnimi napovedmi temperatur, vetra, padavin in podobno za ves svet, ki ponuja različne modele (ECMWF, ICON, GFS, NEMS).