Televizija malo drugače
Nekako normalno se zdi, da bi televizor v domačem okolju nekoč prevzel vlogo ključne naprave, na katero bi priklapljali vse, kar zna oddajati, predvajati ali sprejemati video in zvočni signal. O tem beremo in pišemo že dolgo. Vprašanje je le, ali bodo pri tem zmagali izdelovalci s pametnimi televizorji ali ponudniki televizije s "pametnimi nadgradnjami".
Danes tako ključno vlogo, kot smo jo zapisali zgoraj, de facto zavzemajo računalniki, taki ali drugačni. Namizni, prenosni, vse bolj celo tablični. Pa vendar, računalnik je nekaj, kar ponavadi ni (tako) veliko, da bi bilo udobno vanj gledati iz fotelja, da ne govorimo o tem, da zmore še marsikaj drugega, zaradi česar je za smrtnike navadno čisto preveč zapleten.
Odkar so se izdelovalci televizorjev bolj ali manj poenotili, nekoliko tudi z uporabniškimi vmesniki, imajo precejšnjo možnost, da bodo prevzeli primat v dnevni sobi. T. i. pametni televizorji, ki smo jih preizkusili v prejšnji številki, so vsi po vrsti omreženi, ponujajo dostop v internet, ponujajo možnost nameščanja dodatnih aplikacij, "fejsbukanje", "jutubanje" in še marsikaj. Resda jih je še vedno precej težko upravljati, vendar se stanje izboljšuje, še bolj pa naj bi se, ko/če bo na trg prišel t. i. "iTV" oz. Applov poizkus osvojitve še enega trga.
Vendar pa ponudniki televizijskega programa prav nič ne zaostajajo, in to kljub temu da pravzaprav govorimo o (razmeroma) majhnih slovenskih podjetjih, ki so nekaj(deset, sto?)krat manjša od zgornjih konkurentov, ki slišijo na ime Samsung, LG, Sony in Panasonic. Ponudba IP televizije SiOLa, AMISa ali T-2ja obsega kar nekaj dobrot "pametnih televizorjev", hkrati pa nekateri ponujajo tudi tisto, česar "pametnjakoviči" ne bodo nikoli zmogli. Predvsem imam tu v mislih diskovne farme, ki pri nekaterih ponudnikih (AMIS, T-2) omogočajo še pred nekaj leti nedoumljive akrobacije s tv programom. T-2, na primer, na svojih diskih hkrati (!) shranjuje 48 ur programa vseh svojih 150 in več televizijskih programov! (v resnici za današnja terabajtna diskovna polja to ni nikakršen presežek). To pa omogoča, da si lahko vselej in takoj ogledamo katerokoli oddajo zadnjih dveh dni. Upravičeno lahko rečemo - linearna televizija je mrtva! Ko se usedemo za televizor, ni več treba gledati ravno tiste oddaje, ki je na sporedu, temveč si izberemo katerokoli in, še več, po potrebi lahko tako tudi preskočimo reklame. Da o tem, da lahko program vselej ustavimo (in skočimo na WC), niti ne govorimo.
Komur to ni (še) ni dovolj, si lahko kadarkoli omisli in sestavi še računalnik, povezan s televizorjem, morda kar prek protokola DLNA, ki zadnje čase celo deluje tako, kot so si ga zamislili. Ali pa si kupi namensko napravico, ki bo to opravila še veliko enostavneje.
O vsem tem pišemo na naslednjih straneh.
O pametnih televizorjih
Članek iz prejšnje številke, kjer smo se lotili pametnih televizorjev, si lahko preberete tudi v spletu:
Vse o IP televiziji si preberite v novi številki revije Monitor