Televizorji 3D - druga generacija
Lani spomladi so se na trgu znašli stereoskopski (3D) televizorji s preklopno tehnologijo, ki uporabljajo tako imenovana aktivna očala. Samo leto dni kasneje imamo na trgu tudi stereoskopske televizorje s polarizacijsko tehnologijo, ki uporabljajo tako imenovana pasivna očala. Čeprav ima vsaka tehnologija določene pomanjkljivosti, vse kaže, da ima druga, polarizacijska, trenutno več prednosti.
Prve stereoskopske televizorje z aktivno tehnologijo je lani predstavil Panasonic. Uporabili so plazemske zaslone, ki imajo dovolj kratek preklopni čas, da lahko dovolj hitro izmenično prikazujejo slike za levo oziroma za desno oko. Hitro so jim sledili vsi vodilni izdelovalci televizorjev - Sony, Philips, Toshiba, Samsung, LG, Sharp in drugi. Medtem ko nekateri izdelovalci še vedno uporabljajo plazemske zaslone, večina danes uporablja zaslone LCD, ki so v zadnjem letu po hitrosti preklapljanja dohiteli plazemske (in so cenejši).
Vendar pa prodaja stereoskopskih televizorjev ni dosegla pričakovanj, posledično pa so se njihove cene v zadnjem letu precej znižale. Kot smo že ugotavljali, gre pri stereoskopskih televizorjih z aktivnimi očali samo za nekoliko spremenjeno programsko opremo in nič drugega. Edini dodatni strošek pomenijo aktivna preklopna očala (za vsakega gledalca ena), cena katerih za vso družino je lahko tudi polovico vrednosti televizorja z aktivno tehnologijo 3D. Razen visoke cene lahko očalom očitamo tudi težo in neudobnost, marsikoga pa zna zaradi migotanja slike, čeprav skoraj nezaznavnega, po daljšem gledanju stereoskopskih vsebin zaboleti glava.
Aktivni tabor udarja nazaj?
V začetku avgusta so trije vodilni izdelovalci stereoskopskih televizorjev, ki uporabljajo aktivno tehnologijo (Panasonic, Samsung in Sony), skupaj s (delno) slovenskim izdelovalcem 3D opreme za kinematografe Xpand napovedali pobudo za standarizacijo aktivnih stereoskopskih očal, tako da bi ena in ista preklopna očala lahko uporabljali za gledanje televizije, projektorja, računalniškega monitorja, in tudi v 3D kinematografih. Novi standard naj bi potem licencirali izdelovalcem stereoskopskih očal. Pričakujemo lahko, da bo standarizacija in večja konkurenca izdelovalcev znižala trenutno še zasoljene cene preklopnih očal, obenem pa zmanjšala nevarnost s strani tabora zagovornikov televizorjev s pasivno tehnologijo. Prvi standarizirani izdelki naj bi bili na trgu naslednje leto.
Pasivna tehnologija
Rešitev za vse navedene težave aktivne tehnologije (in vzpodbuda za povečanje prodaje stereoskopskih televizorjev) utegne biti pasivna tehnologija s polarizacijskimi očali. Televizorje s to tehnologijo sta letos spomladi predstavila korejski LG (15 različnih modelov, velikih od 32 do 55 palcev, pod blagovno znamko Cinema 3D TV) in nizozemski Philips (7 različnih modelov, velikih od 32 do 55 palcev, pod blagovno znamko Easy 3D), za letošnjo jesen pa napovedujejo takšne televizorje tudi konkurenti, kot so Sony, Toshiba in drugi. Pasivna polarizacijska očala so bistveno cenejša od aktivnih preklopnih očal, lažja in udobnejša za nošenje, predvsem pa naj bi manj obremenjevala oči, saj televizor slik za levo in desno oko ne preklaplja, temveč prikazuje obe hkrati.
Kako testni vzorec vidita levo oziroma desno oko pri Lgju (v idealnem primeru bi oko vidello samo svetle črte).
Kako deluje
Stereoskopski televizor s pasivno tehnologijo prikaže dve sliki s preprosto zvijačo; lihe vrstice prikazujejo sliko za eno oko, sode vrstice pa prikazujejo sliko za drugo oko. Zagotoviti je treba samo, da bo eno oko videlo samo sode vrstice, drugo pa samo lihe. To se doseže z očali, ki imajo leči nasprotne polarizacije. Pri televizorjih LCD je slika že v osnovi polarizirana - gre za linearno polarizacijo - zato na primer pri televizorjih LCD s preklopno tehnologijo ne smemo nagibati glave, drugače se slika zatemni. Za potrebe (pasivne) strereoskopije pa je na zaslonu televizorja dodan poseben film, ki linearno polarizacijo LCD celic spremeni v cirkularno polarizacijo, in sicer tako, da imajo sosednje vrstice nasprotno polarizacijo (temu postopku se reče film-type paterned retarder). Če zdaj uporabimo očala s cirkularno polarizacijo, bo eno oko videlo samo lihe vrstice, drugo pa samo sode vrstice in naši možgani bodo dobili vtis stereoskopske slike. Ker pa gre za cirkularno polarizacijo, bomo lahko nagnili glavo, ne da bi to vplivalo na sliko. Iz opisanega pa je jasno, da bo slika imela samo polovično vertikalno ločljivost, samo 540 namesto 1080 pik televizije visoke ločljivosti. Ker se večina televizijskih programov oddaja v prepletenem formatu 1080i, to ne bi smelo vplivati na ostrino slike. To pa ne velja za filme blu ray 3D.
Tako deluje prikazovanje s polarizacijskimi očali.
V praksi: LG 47LW4500
Testnega LGjevega televizorja ne bomo ocenjevali posebej (gre za osnovno serijo 4500 stereoskopskih televizorjev brez posebnih dodatkov, kot so internet, satelitski sprejemnik, dodatno obdelovanje slike, ki jih dobimo v dražjih serijah 5500, 570S oziroma 650S) in si bomo ogledali le njegovo stereoskopsko funkcionalnost, ki jo pri LGju promovirajo pod imenom Cinema 3D in uporablja tehnologijo FPR (Film Patterned Retarder). S televizorjem dobimo tudi dva para (nekoliko neuglednih) očal s črnim okvirjem, Big Bang pa kupcem podarja še paket petih očal s pisanimi barvnimi okviri (slika). Tistim, ki nosijo očala, bo LG ponujal tudi polarizacijske leče, ki jih bomo enostavno nataknili na očala z dioptrijo. LG sicer izdeluje tudi stereoskopske televizorje z aktivno tehnologijo, in to tako z LCD kot tudi s plazemskimi zasloni, vendar napoveduje, da bo proizvodnjo teh postopoma opustil.
Če avtomatika ne deluje, lahko prikaz 3D vklopimo na menujih.
Stereoskopske monitorje znamke Zalman s pasivnimi očali smo preizkusili že v lanski novembrski številki v članku Tridimenzionalni povprečnež, ki smo mu očitali nižjo ločljivost zaradi uporabe vrstičnih polarizatorjev. Toda v monitor gledamo (razmeroma) bliže kot v televizor.
Ko pri televizorju LG 47LW4500 vključimo 3D način, lahko izbiramo med običajnimi 3D formati; psevdo 3D (umetna pretvorba iz 2D v 3D), slika-nad-sliko, slika-ob-sliki, šahovnica, ali zaporedne slike (frame sequential). Kot dodatna možnost se nam ponuja popravljanje paralakse (to pride v poštev predvsem pri gledanju 3D fotografij in pri 3D televizorjih še nismo videli) in nastavljanje 3D globine pri psevdo 3D načinu. Televizor nas ob vklopu 3D načina opozori, da je primerna razdalja gledanja vsaj 3 metre in da naj vsako uro prekinemo gledanje za 15 minut, da si odpočijemo oči. Očala so poceni, plastična, izdelava ne more stati več kot evro, polarizacijska leča je dejansko tanka plastična folija, ki se grdo zvija (a očala kljub vsemu delujejo).
Stereoskopska slika je popolnoma zadovoljiva, v primerjavi z aktivno tehnologijo je bila slika svetlejša, mirna in z nekoliko manj opaznimi motečimi 3D sencami (zaradi prelivanja slike med levim in desnim očesom), odvisno seveda od prizora. V načinu 3D ne moremo nastavljati slike (večina menujev ni dostopna), z eno tipko lahko samo izbiramo med prednastavljenimi načini Standard, Cinema in Game, pri čemer način Cinema zaradi temnejše in manj kontrastne slike povzroča še najmanj odsevov. Pri preklopu v 3D se vključi način Standard in se pri izklopu izključi, to pa je včasih moteče. Zaradi cirkularne polarizacije je res mogoče nagniti glavo brez izgube svetlosti slike, vendar nagibanje povzroča malenkostne spremembe barvnih tonov. Za optimalno sliko z najmanj sencami moramo oči imeti v višini sredine zaslona, saj že malenkostni dvig ali spust ojača sence; če, recimo, dvignemo glavo nad zgornji rob televizorja, stereoskopski učinek celo izgine. Zorni kot pa je dovolj širok, da lahko stereoskopske vsebine spremlja tudi vsa družina.
Tudi LG meni, da prodaja nevarno tehnologijo.
LG 47LW4500
Televizor 200 Hz z diagonalo 47 palcev.
Izdeluje: www.lg.com.
Prodaja: www.bigbang.si
Cena: 1250 EUR.
Za: Poceni in učinkovita 3D tehnologija.
Proti: Samo osnovni model televizorja (brez dodatnih funkcij).
Pasivna tehnologija v kinematografih
Pasivna (polarizacijska) stereoskopska tehnologija, s katero (trenutno) LG in Philps "napadata" nasprotni tabor aktivne (preklopne) tehnologije na področju domačega kina, je v profesionalnih kinematografih znana že vsaj petdeset let, ko so začeli snemati prve stereoskopske filme (v kinematografih uporabljajo očala z linearno polarizacijo). Res so polarizacijska očala enostavnejša in bistveno cenejša, vendar pasivna tehnologija v kinematografih zahteva posebno posrebreno polarizacijsko platno, ki ohranja polarizacijo od projektorja odbite svetlobe. Pomanjkljivost srebrnega platna je tudi slabša vidljivost za gledalce na stranskih sedežih in zvišana svetilnost na sredini slike (tako imenovani "hot spot") za gledalce na sredini. Pričakujemo, da bodo v neusmiljenem boju za tržne deleže z nižanjem cen LGju in Philipsu kmalu sledili tudi drugi izdelovalci televizorjev. Mimogrede, še skok v domače vode - Kolosejevi kinematografi uporabljajo aktivno tehnologijo (očala Xpand), Tuševi pa pasivno (Dolby 3D).
V praksi:
Sharp 3D LC-40LE830E
Kako testni vzorec vidita levo oziroma desno oko pri Sharpu (v idealnem primeru bi oko vidello samo svetle črte).
Pogled v laboratorij
Televizorja smo prek kabla mini HDMI priključili na fotoaparat 3D Fujitsu (glej članek Fujijeva 3D nadaljevanka, november 2010), prek kabla HDMI/DVI na satelitski sprejemnik Dreambox 8000 (glej članek Sanje končno dosanjane, februar 2009) in prek kabla HDMI na osebni računalnik s programom Stereoscopic Player (predvajalnika Blu ray 3D žal nismo imeli). Še najbolj enostavno je bilo predvajanje fotografij (in filmov) s fotoaparata, saj je televizor takoj prepoznal format 3D. Pri satelitskem sprejemniku smo televizorju morali izrecno povedati, da gre za format 3D slika ob sliki (to je pravzaprav krivda sprejemnika, ki še ne pozna standarda HDMI 1.4). Pri tem moramo opozoriti, da je bila infrardeča komunikacija med Sharpovim televizorjem in očali tako močna, da je onemogočila upravljanje satelitskega sprejemnika. Še največ težav je bilo z računalnikom, kjer se Sharpov televizor ni razumel z nobeno od nastavitev v programu stereoscopic player (niti z nastavitvijo Sharp LCD). Nastavitve AMD stereo driver, ki je delovala pri projektorju Sony 3D (glej članek 3D v visoki ločljivosti, april 2011) kot tudi pri LGjevem televizorju, televizor ni prepoznal in jo je prikazal kot sliko nad sliko, tako da smo mu morali izrecno povedati, da gre za tak format. Zato tudi avtomatski preklop med 3D in 2D žal ni deloval.
Omreženi televizor
Stereoskopska očala
Sharp Aquos LC-40830E
Televizor 200 Hz z diagonalo 40 palcev.
Izdeluje: www.sharp.eu.
Prodaja: www.servis-esva.si.
Cena: 1000 EUR. 46-palčni model 1300 EUR. Očala po 99 EUR.
Za: Svetla 3D slika z malo sencami, satelitski sprejemnik,
Proti: Premajhen zaslon za 3D, ne prepozna 3D iz računalnika.
Za konec
Vse kaže, da je, vsaj v tem trenutku, več prednosti na strani stereoskopskih televizorjev z novo pasivno tehnologijo v primerjavi s starejšo aktivno. Poglavitna prednost so lažja in cenejša očala ter manjša izguba svetlobe pri spremljanju stereoskopskih vsebin. Edina pomanjkljivost je manjša ločljivost, ki pa v praksi večinoma ne pride do izraza. Sploh pa že naslednje leto pričakujemo televizorje 4K z dvojno vertikalno ločljivostjo, ki bodo lahko tudi s polarizacijsko tehniko prikazali HD sliko polne ločljivosti (1080 vrstic). Na koncu se bo moral odločiti kupec, ali ga bolj moti migotanje slike in temnejša slika pri aktivni tehnologiji (da o stroških preklopnih očal ne govorimo), ali zmanjšana ločljivost slike pri pasivni tehnologiji. Glede na to, da so pasivna očala bistveno cenejša in bomo stereoskopske vsebine gledali le občasno, bi se v tem trenutku skoraj raje odločili za televizor s pasivno tehnologijo (če bi bile vse druge lastnosti primerjanih televizorjev primerljive); pred odločitvijo pa bralcem priporočamo ogled v živo v trgovinah, kjer lahko pričakujemo vedno več stereoskopskih televizorjev.