Temna stran tehnologije veriženja blokov
V času navdušenja nad tehnologijo veriženja blokov in kriptovalutami se le malokrat ustavimo pri slabih straneh te tehnologije, ki je za nekatere tudi smrtonosna.
Največkrat se razprave o kibernetskem kriminalu s kriptovalutami označi za neprimerne in pretirane, hkrati pa tega skoraj nihče ne omeni ob vedno večjem številu dogodkov, povezanih s tehnologijo veriženja blokov oziroma dogodkov, povezanih s kriptovalutami.
Kupite!
Članek je del posebne številke Monitorja, posvečene kripto valutam, ki jo lahko kupite tudi tukaj.
Čeprav se kot najočitnejše zlorabe tehnologije veriženja blokov ponujajo kriminalne združbe, pa ima ta tehnologija še druge slabe strani. Od slabega vpliva na okolje, prezapletenega uporabniškega vmesnika, pregovorne nepovratnosti transakcij do ideološke zaslepljenosti prvih uporabnikov, zaradi katere je reševanje perečih izzivov še toliko težje.
Velikokrat se je zgodilo, da se je zaradi volatilnosti kriptovalut med časom nakupa bitcoina in časom njegovega pošiljanja na izsiljevalčev račun vrednost tako spremenila, da so morali denar pošiljati večkrat.
Pri vsakem od spodnjih problemov bomo navedli tudi potencialno rešitev, a še enkrat – če zagovorniki tehnologije veriženja blokov in kriptovalut s široko implementacijo mislijo resno z revolucijo ekonomskega sistema in vstopom v novo obdobje človeške zgodovine, potem se bodo morali z njimi soočiti na veliko boljši način, kot to počnejo zdaj.
Kriminalci jih priporočajo
S tehnologijo veriženja blokov in kriptovalutami se je v Sloveniji veliko ljudi seznanilo v začetku leta 2016. Takrat sta namreč po digitalnih logih naše domovine strašila kriptovirusa TeslaCrypt in Locky, ki sta za odkupnino zahtevala ameriške dolarje v kriptovalutni protivrednosti.
cryptolocker.jpg; Kriptovirusi so bili za marsikoga prva učna ura o kripto svetu.
Sodelavci projekta Varni na internetu so morali takrat žrtvam najprej razložiti, kaj kriptovalute so, kje jih lahko kupijo in kako jih posredovati na izsiljevalčev naslov. Velikokrat se je zgodilo, da se je zaradi volatilnosti kriptovalut med časom nakupa bitcoina in časom njegovega pošiljanja na izsiljevalčev račun vrednost tako spremenila, da so morali denar pošiljati večkrat.
Izsiljevalski model z virusi in s kriptovalutami je bil priljubljen slabo leto dni, nato pa so se kriminalci preusmerili na krajo kriptovalut samih. K temu jih je navedlo več dejavnikov: od vedno večje priljubljenosti kriptovalut do večjega izkupička za relativno manj dela.
Rešitev: Seveda je najlaže, če ste pozoren, pazljiv in z vsemi žavbami namazan uporabnik digitalnih tehnologij. A lepo vas prosim – si predstavljate, da bi morali pri vsaki vožnji z avtomobilom naprej opraviti generalni pregled vozila, zategniti vijake na kolesih in preveriti delovanje motorja?
Penis
Trenutno so aktualne t. i. ICO scam-exist prevare, kjer nepridipravi najprej na spletu vzpostavijo predstavitev zanimivega ICO-projekta, ki po navadi na enostaven način rešuje kompleksen družbeni problem, nato pa po izvedeni nabirki sredstev preprosto izginejo.
Ena od najbolj smešnih prevar na tem področju je (bil) projekt, ki je obljubljal revolucijo na področju prehrambnih izdelkov, po prejetju manj kot tisoč dolarjev pa so avtorji preprosto izbrisali vse sledi in na spletišču pustili besedo PENIS.
A če je bil zgoraj opisani projekt bolj vaja v slogu kot dejanska velika tatvina, se je do zdaj nabralo že kar nekaj resnih kraj sredstev, kjer lahko omenimo projekt OneCoin, ki je na koncu podpornikom ukradel slabih tristo tisoč evrov, pa projekt Confido, ki je podpornike prav tako stal tristo tisoč evrov.
Po nekaterih ocenah so podobne kraje v zgodovini kriptovalut skupno že dosegle več desetmilijonske zneske, v prihodnosti pa bo zaradi vedno večje priljubljenosti podobnih »penisov« še več. Dodaten problem predstavljajo tudi podporniki kriptovalut, ki jim decentralizacija diši samo do trenutka, ko ugotovijo, da odsotnost regulacije pomeni tudi nezmožnost pregona tatov.
Rešitev: Seveda bi bilo najlažje, če bi vsak uporabnik naprej raziskal projekte, ocenil vrednost, o tem povprašal strokovnjake in preprosto ugotovil, da je velika večina kriptovalutnih projektov nateg. A lepo vas prosim – kdo pa še to počne?
Obupen uporabniški vmesnik
V svetu, kjer se vse dogaja s pritiskom na en gumb, kriptovalute in ostali projekti na tehnologiji veriženja blokov predstavljajo naravnost katastrofalen uporabniški vmesnik. To je delno posledica decentraliziranosti tehnologije, delno pa prvih podpornikov te tehnologije, ki prihajajo iz računalniških voda in se le redkokdaj srečajo s problemom »neumnega uporabnika«, ki ga dvajset korakov dolg postopek za nakup kriptovalut, petnajst korakov za aktivacijo računa in trideset za prenos sredstev pač ne bodo prepričali.
Tako ena najbolj znanih zgodb pripoveduje o uporabniku, ki je preprosto pozabil PIN-kodo za odklep svoje kriptodenarnice. Ne, zgodba nima srečnega konca, anonimni uporabnik se je moral posloviti od trideset tisoč evrov. Ali pa zgodba o vpisu napačnega naslova kriptodenarnice, ki je uporabnika stala več tisoč evrov. Ali pa zgodba o preprosti nadgradnji računalnika, ki je izbrisala vse zapise o ključih, s katerimi je uporabnik dostopal do svojega digitalnega bogastva.
Si predstavljate, da bi morali pri vsaki vožnji z avtomobilom naprej opraviti generalni pregled vozila, zategniti vijake na kolesih in preveriti delovanje motorja?
Ste opazili, da smo kritizirali samo vmesnik kriptovalut, medtem ko se drugih projektov pri tehnologiji veriženja blokov nismo dotaknili? Ne gre za napako, a splošne uporabe v druge namene tehnologija veriženja blokov ne pozna. No, razen nekaterih v beta fazi, ki še niso dostopni splošni javnosti.
Rešitev: Tako kot pri zgornji težavi podpiranja lažnih projektov bi bilo tukaj najbolje, če bi se uporabnik zavedal vseh nevarnosti, bil na tekočem z aktualnim varovanjem in se tako izognil vsem težavam. A lepo vas prosim – si predstavljate, da bi na poti po mestu izgubili ključ od hiše, to pa bi pomenilo, da bi postali brezdomec?
Ekološka katastrofa
Tehnologija veriženja blokov in njena uporaba sta tudi ekološko nevzdržni. Zaradi kompleksnih matematičnih operacij, ki jih morajo kriptorudarji izračunati, da verižijo bloke in poganjajo celotno okolje tehnologije veriženja, je v zadnjih treh letih poskočila prodaja grafičnih kartic visokega razreda, ki za zdaj predstavljajo najdostopnejše orodje za veriženje blokov.
To je še posebej značilno za države, kjer se nahaja največje število rudarjev – Kitajska, Gruzija, Švedska. Zanje so značilne relativno nizka cena električne energije in dobre povezave s svetovnim spletom. Kitajska po nekaterih podatkih neporabljeno energijo iz svojega električnega omrežja v določenem odstotku preusmerja na rudarske farme in tako dodatno služi od neprodane električne energije.
Rešitev: Sicer je res, da tehnologija veriženja trenutno ni največji niti najbolj razširjeni onesnaževalec okolja, a če bo hotela prebiti krog navdušencev in se uveljaviti kot kredibilen naslednik trenutnega sistema, potem bo vprašanje ekologije pač eden od glavnih izzivov.
Ideološka zaslepljenost
Eden od večjih problemov tehnologije veriženja blokov je tudi ideološki, saj se tehnologijo razume kot odgovor na čisto vse probleme naše dobe. Ideološka zaslepljenost je trenutno največja na področju kriptovalut, a tudi ostale rešitve s tehnologijo veriženja blokov obljubljajo revolucijo na vseh področjih, pri tem pa pozabljajo, da je od začetne ideje do končne implementacije v družbi še veliko korakov.
Še največji problem na tem področju predstavljajo politični veljaki, ki trenutno vročico izkoriščajo za politično kampanjo brez resnega razumevanja razlogov in posledic vpeljave. Na podoben problem trčimo ob izobraženosti splošne populacije na tem področju, ki se trenutno konča pri medijsko prenapihnjeni profitabilnosti kriptovalut, brez razumevanja delovanja tehnologije in primerjave dobrih ter slabih lastnosti.
Nekaterim podpornikom kriptovalut decentralizacija diši samo do trenutka, ko ugotovijo, da odsotnost regulacije pomeni tudi nezmožnost pregona tatov.
Rešitev: Veliko več prizadevanja bo treba vložiti v izobraževanje poslovnih in končnih uporabnikov. A to bi že pomenilo, da bi se morala tehnologija, ki temelji na decentralizaciji, vsaj nekoliko centralizirati.
Dolgočasna tehnologija
Zgodovinsko gledano se tehnološke rešitve uveljavijo takrat, ko postanejo dolgočasne, predvidljive in ko poleg inovatorjev dobijo tudi širšo družbeno in politično podporo. Na žalost se to zgodi šele po tem, ko si tehnologija sama na sebi polomi zobe in regulatorji naredijo red.
Ne glede na to, ali s tem mislimo nedavne težave Facebooka ali pa pogledamo v zgodovino regulacije radijskih valov, ki so jih začeli regulirati šele po katastrofi s Titanikom, – vedno znova lahko ugotovimo, da tehnološka revolucija sama po sebi še nikoli ni prinesla rešitve družbenih problemov.
A ta klasični problem zdaj dobiva nov zaplet – v tehnodeterministični družbi, kjer se tehnologija vedno bolj kaže kot odgovor na vsako vprašanje, tehnologija veriženja blokov predstavlja najdrznejšo trditev do zdaj – da bo rešila VSE probleme današnje družbe.
Si predstavljate, da bi na poti po mestu izgubili ključ od hiše, to pa bi pomenilo, da bi postali brezdomec?
A na žalost (ali srečo) tehnologija veriženja blokov trenutno še vedno vse preveč temelji na družbeni kritiki posameznih sektorjev, ki vse stavi na enega (bit)konja. Čeprav bi se morali resno zavedati problema vedno bolj zaprte informacijske družbe, po drugi strani ne bi smeli pozabiti, da sistemski problemi zahtevajo sistemske rešitve, ne pa samo obljub o odpravi sistema.
»Vse« nikoli ni odgovor
S tem člankom nočemo zveneti kot digitalni luditi, ki namesto avtomobilov zahtevajo hitrejše konje. To pisanje naj raje šteje kot javni poziv k racionalni in celostni družbeni razpravi o uporabi tehnologije veriženja blokov, s katero bomo argumentirano razpravljali o prednostih in slabostih.
Zagovorniki tehnologije veriženja blokov imajo tako dve možnosti – ali zadovoljivo odgovorijo na zgoraj omenjene izzive pri celostni družbeni uvedbi tehnologije ali pa naj zmanjšajo svoja pričakovanja in napovedi, pri katerih ignorirajo vse slabe strani veriženja blokov in v javnosti omenjajo izključno pozitivne lastnosti.
Razlika je namreč očitna – v primeru umirjene razprave obstaja večja verjetnost, da bomo skupaj prišli do rešitve, ki bo družbeno sprejemljiva in bo dejansko nadomeščala nekatere zastarele koncepte ter bo ponudila novo stopnico v razvoju. V nasprotnem primeru bomo dobili še eno katastrofo razvoja odprtokodnega programja, ki je po lastni krivdi namesto družbene revolucije prinesel samo še eno relativno slabo delujočo stvar na prodajnih policah.