Test Beletrina Digital in Cobiss ELA - E-bralnik, kdo bo tebe ljubil?

Zdi se, da pri nas najbolj zatirane družbene skupine niso LGBT, priseljenci ali Romi. Ne. Kot smo ugotovili že v marčevski številki Monitorja, so to posamezniki, ki bi radi leposlovje, strokovno literaturo, tu in tam pa kar kaj pogrošnega, prebirali na e-papirju. Na namenskem bralniku. Vse to v domovini, ki menda ceni pisano besedo, predvsem pa svoje gozdno bogastvo, zaradi česar bi sklepali, da ga nerada predeluje v papir. No, pa saj ste že sami ugotovili, da se v tem uvodu motimo o popolnoma vsem.

Pri Beletrini so ubrali ploščice, tako kot večina globalnih ponudnikov večpredstavnostne krame.

Nekaj drži: v času, ko nastaja tole branje, smo bili predstavniki ločine lastnikov e-bralnikov kar v nekakšnih vicah, ko nismo prav dobro vedeli, je mar destinacija pekel ali vendarle raj. Med nas je ravno prišla Beletrina Digital, potem ko je njen prednik, Biblos, kjer smo si zadnje desetletje lahko na bralnikih izposojali knjige v državnem knjižničnem sistemu, začel umirati in zaudarjati že lani jeseni. Beri, prenehal delovati na do tedaj delujočih napravah. Ampak vremena e-bralcem se jasnijo. Tik pred zaključkom redakcije je ponudbo dopolnil še prihod COBISS Ele. Gre za izposojevalnico po zamisli Združenja splošnih knjižnic (ZSK) in Inštituta za informacijske znanosti (IZUM), ki sta se projekta lotila po tem, ko pri Biblosu – razen za zaračunavanje – niso imeli posluha za potrebe slovenskih uporabnikov digitalnega branja. Seveda, e-knjige si lahko omislimo še kje, med drugim tudi pri delno državni založbi Mladinski knjigi, a žal tudi tam kot drugod menijo, da je tako čtivo najbolje brati na računalniku, telefonu oziroma tablici. Kar je seveda neumnost. Kot je neumnost zmešati si koktajl in si ga nato zlivati v nosnico. Drži, nekaj okusa bo, samo vseeno ni to tisto, zaradi česar so si fino pijačo nekoč izmislili. Brali bi pač na – e-bralnikih.

Podpisani bi stavil, da pri Beletrini računajo na to, da bo platformo zaradi narave vsebin že čez nekaj časa začela subvencionirati država. Najverjetneje skozi množico naročnin za izobraževalne ustanove.

Torej, imamo Beletrino Digital in imamo Elo; bo zdaj vse v najlepšem redu? Ne, nikakor ne. Ampak gremo lepo po vrsti. Našim ustanovam jedko očitamo, da v dobrem desetletju niso znale najti načina, kako bi literaturo na učinkovit oziroma vsaj delujoč način prenesle na e-bralnike. Kar se tiče ponudnikov, čim več naj jih bo. Pri čemer bi vseeno morali upoštevati, da so pri nas najpogostejše naprave blagovnih znamk Kindle in Kobo. Pri prvih sicer je težava, gre za Amazonov zaprti ekosistem, ki pa ni povsem nepremostljiva. Pri drugih pa je težava države ta, da je njihov nakup vrsto let spodbujala, saj je bila izposoja na Biblosu do lani mogoča samo na njih. Ker gre za naprave, ki stanejo stotak, dva ali tudi več, je jezno pridušanje uporabnikov razumljivo. Njihovi bralniki so zdaj samo še približno 20 odstotkov uporabni.

Beletrina Digital

Z obvestilom za javnost se je po 11 letih konec maja poslovil Biblos. Ker z ZSK že dolgo niso našli skupnega jezika, so po lastnih besedah prvih pet letošnjih mesecev delovanje sistema financirali sami. Letne stroške vzdrževanja so pri tem ocenili na 150.000 evrov. A kot smo že pisali, je bila zgodba precej bolj zameštrana. Biblosovo krovno podjetje, Beletrino, je nekje vmes srečala polprivatizacija, zaradi česar jo je, vsaj na pogled, namesto zadovoljnega občestva začel zanimati dobiček. Agencija za varstvo konkurence je pred štirimi leti analizirala knjižni trg pri nas in ugotovila, da knjižnice polovico sredstev, ki jih dobijo za nakup e-knjig, porabijo za plačilo uporabnine Biblosa. Ankete, ki jih je izvajal ZSK, so pokazale, da sta z Biblosom in Beletrino nezadovoljni kar dve tretjini uporabnikov. V podjetju so nato lani poleti zamenjali še zaščito digitalnih avtorskih pravic oziroma DRM, kar je bil tudi poglavitni razlog, da je kvišku planila še prej omenjena populacija ljudi z e-bralniki. Ti nenadoma niso več delovali.

Ponudba znanstvenofantastičnih filmov na Beletrini Digital.

Biblos je prek svoje mreže ponujal kakih 7.500 e-knjig, uporabljala ga je približno desetina tistih, ki so včlanjeni v slovenske knjižnice, kar je nekako 40.000 posameznikov. Ti so si v 11 letih delovanja izposodili poldrugi milijon enot gradiva. Zdaj so tam predstavili novo platformo, Beletrino Digital. Ta gre v komercialni korak s časom in ob knjigah ponuja še izposojo zvočnih knjig, filmov, serij, podkastov in avtorskih člankov. Za paket z dostopom do knjig in zvočnih knjig boste mesečno odšteli 8,99 evra, za komplet vseh vsebin pa 13,99 evra. Z letno naročnino priznajo še 10 odstotkov popusta, izposojeno gradivo pa lahko vzporedno občudujete na največ treh napravah.

Izkušnja

Več kot očitno je, da pri Beletrini stavijo na slovensko intelektualno sceno. To namiguje pregled filmov, kjer najdemo pretežno naslove zares kakovostne nonholivudske produkcije. Ogromen delež je evropskih, tudi slovenskih, za vse tri serije, ki so tam, pa smo, priznamo, slišali prvič. Če želite ta asortiment preizkusiti sami, vam v času splovitve sistema s kodo priznajo 48 ur brezplačnega dostopa.

Aplikacija mCOBISS je manj zapletena, kljub temu pa o konkretni knjigi dobimo dovolj podatkov.

Trenutno ponujajo 3.000 e-knjig, 2.000 zvočnih, 500 filmov in tri serije. Plus nekaj znanih Slovencev, ki modro razmišljajo. Če vse skupaj primerjamo s cenami Netflixa, Amazona, Maxa in Disneya+ ter količino njihove ponudbe, zadeva ni prav poceni. Če osnovni paket primerjamo s storitvijo Mladinske knjige MK+, kjer za 7,99 evra ponujajo le 800 e-knjig, je razmerje ugodnejše. Če primerjamo s Cobiss Elo, ki uporabnika stane le članarino v eni od naših knjižnic, pa komentar sploh ni potreben. Ampak, ja. V tem primeru primerjamo popolnoma komercialen izdelek s popolnoma nekomercialnim.

Vprašanje, ki si ga na tem mestu zastavljamo, je, ali v Sloveniji obstaja dovoljšen trg za tako storitev. Če milostno pozabimo, da gre po novem tudi za precej zahtevnejše vzdrževanje pretočnih storitev in vzamemo v zakup zgolj prej omenjeno Beletrinino oceno letnih stroškov delovanja prejšnje platforme, torej 150.000 evrov, nam hitra kalkulacija pove, da samo za to takoj potrebujejo slabih 900 naročnikov na najdražji, kakopak, paket oziroma skoraj 1.400 z osnovnim. S čimer bi pokrili zgolj stroške in še sploh ne bi začeli kovati dobička. No, vodstvo Beletrine si je na zgoraj zastavljeno vprašanje očitno odgovorilo z da. Podpisani pa bi vseeno stavil svoj fancy joystick, da računajo na to, da bo platformo zaradi narave vsebin že čez nekaj časa začela subvencionirati država. Najverjetneje skozi množico naročnin za izobraževalne ustanove.

Kaj pa naš, kljuvajoči problem z e-bralniki? Pri Beletrini svetujejo, da za zdaj v koktajlu uživate skozi levo ali desno nosnico (berete pa na računalniku), napovedujejo pa, da bodo že v mesecu juniju omogočili branje na bralnikih InkBOOK poljskega ponudnika, ki jih z majhno provizijo prodajajo, uganili ste, pri njih. Branje na kindlu in kobu ne bo mogoče.

Če ste zdaj med preklinjanjem pomislili na selitev v kako bolj zdravo državo, počasi.

Cobiss Ela

Na sončni junijski ponedeljek nas je pozdravila Ela. Kot rečeno, nekakšen pankrt ločitve med Biblosom in ZKS, ki se je rodil pod okriljem in znanjem mariborskega IZUM. Od pokojnega Biblosa se razlikuje v tem, da je pot med založnikom in Elo, kot ponudnikom izposoje, nekoliko bolj preprosta, pregledna, predvsem pa je, kot bomo videli, cenejša. Čeprav zadnje trditi vnaprej, kajne, pri nas ni preveč modro. Uporabnikom bo na voljo kombinirana ponudba vseh včlanjenih knjižnic, seveda omejena navzgor s številom skupnih izposoj. Kar prvi dan v resnici ni delovalo. Če ste član kake bolj provincionalne knjižnice, vam je bilo v sistemu na voljo nič knjig. Porodnim krčem navkljub, za začetek je bilo na voljo nekaj manj kot 2.000 knjig, v sistem pa se je že priključilo 18 knjižnic in pet založb. Ja, pričakovati je, da bo število obojega še kaj naraščalo.

COBISS+ prisega na klasičen in zapleten vmesnik, prva izposoja knjig bo tako za marsikoga izziv v kompleksnosti.

• Elektronska knjižnica cobiss ela le še na računalniku

Predvsem zato, ker je sistem za nove knjige precej odprt. Včlanjeni založnik lahko vanj sam nalaga datoteke ePUB za posamezno e-knjigo in druge potrebne podatke. Pri tem vsaki posamezni e-knjigi določi parametre za izposojo, denimo število hkratnih izposoj in s tem nerazumljivo omejevanje dostopnosti, saj veste, digitalne knjige.

Osnova novega sistema je točka, trenutno je vredna evro. Koliko točk bo knjižnica plačala založniku, se izračuna po posebni formuli, ki vsebuje maloprodajno ceno knjige, deljeno s ponderjem 26 in nato pomnoženo s številom izposoj pri uporabnikih knjižnice v konkretnem obračunskem obdobju.

Kar je najpomembnejše: vzdrževanje platforme Ela bo za založnike, knjižnice brezplačno, saj bo financirano v okviru rednega programa dela IZUM, razvoj pa je bil sam po sebi menda relativno poceni, saj je temeljil pretežno na že obstoječih rešitvah.

Vsi: Kaj pa mi, zatirana raja?

Za vas imamo dobro in tudi slabo novico. Skratka, Ela deluje na elektronskih bralnikih, a žal ne na kindlih in kobih. Lahko pa jo berete na računalniku, prek COBISS+, za kar je treba namestiti aplikacijo Thorium Reader, ki je na voljo za Windows, MacOS in Linux, torej na vseh ključnih sistemih. Druga možnost je mCOBISS za mobilne naprave, kjer je treba namestiti aplikacijo Cantook by Aldiko. Za to je potrebna naprava, ki pri Androidih podpira Google Play (kar pomeni, da Huawei odpade) in sisteme, ki so mlajši od Androida 5.0 in iOSa 15.0. Podobno velja za e-bralnike, delovali bodo samo tisti, ki tečejo na Androidu in je nanje mogoče naložiti Cantook. Jih je pa vseeno … nekaj. Branje bo z nekaj več komplikacij in namestitvijo aplikacije ElaHelper mogoče tudi na e-bralnikih InkBOOK, torej tistih, ki jih je zadnje čase tržila Beletrina. No, vsaj napak ne ponavljamo.

Uporabnik Ele postanemo tako, da se včlanimo v katero od knjižnic, pri tem pa ne smemo imeti neporavnanih obveznosti in omejitev, ki bi vplivale na izposojo. Naenkrat si je mogoče izposoditi do pet e-knjig, ki bodo same od sebe izginile po 21 dneh, lahko pa jih po pretečenih prvih 24 urah vrnemo sami. Tako knjigo lahko beremo na največ dveh napravah obenem.

Rekli bomo: ni najbolje, je pa bolje, kot je bilo.

Težko bi kaj dobrega rekli o Thoriumu. Branje knjig na računalniškem zaslonu je pač bolj slaba zabava.

Pa zaščita?

Resnici na ljubo gre lep del Biblosovih težav pripisati tudi tedaj izbrani zaščiti oziroma upravljanju digitalnih pravic (DRM), to je Adobovemu DRM. Adobe je pač veliko podjetje, ki se težko prilagaja strankam v deželicah. Zato sta zdaj obe naši noviteti, tako Beletrina kot Ela, posvojili Readium LCP, ki je že kakih ducat let star odprtokodni sistem DRM. Sloni na 256-bitnem šifriranju AES in je zadnja leta med evropskimi knjižnicami postal kar popularen. Šmrc, ne pa tudi pri Amazonu in Rakutenu/Kobu.

Slovenci, tradicionalni uporniki proti nagrajevanju avtorjev, smo s tem nemudoma začeli tiho tekmo, kdo bo z izposojene knjige prvi snel zaščito in si tako napravil »varnostno kopijo«. Kot v našem martinkrpanovskem žargonu radi imenujemo krajo. Kakorkoli, ni trajalo prav dolgo, Readium je bil uspešno odstranjen že prvi dan po premieri Ele, vsebina nato pretvorjena v format epub in naložena na poljuben bralnik. Da, tudi na Kindle. IZUM je zato zaščito nadgradil, posledično pa je branje e-knjig na mobilnih napravah postalo nemogoče.

Naša domača zgodba o slovenski knjigi, digitalni preobrazbi, narodovem opismenjevanju in podobnih marnjah ima tako srečen konec. Morda malček nepravičen, tu in tam bi kdo po tihem celo rekel nezakonit … ampak da, kljub vsemu srečen.

Beletrina Digital

Večpredstavnostna naročniška platforma

Kje: beletrinadigital.si

Cena: Osnovni 8,99 EUR, Premium 13,99 EUR na mesec.

Branje omogočeno na: Bralniki/telefoni/tablice Android, spletni brskalnik, predvidoma tudi e-bralnik InkBOOK s prednaloženo aplikacijo.

Za: Izbira knjig in filmov.

Proti: Cena, ni podpore za bralnike Kindle in Kobo.

COBISS Ela

Javna platforma za izposojo knjig

Kje: www.cobiss.si/ela

Cena: 18 EUR letno.

Branje omogočeno na: Bralniki/telefoni/tablice Android in osebni računalniki Windows, Mac in Linux.

Za: Ponudba vseh knjižnic za smešno nizko ceno.

Proti: Porodni krči, ni podpore za bralnike Kindle in Kobo.