Test dveh televizorjev OLED - Dlje od OLED
Zadnja leta se navdušujemo nad televizorji, ki premorejo zaslone OLED, in tudi tokrat ne bo nič drugače. Ker gre za vrhunska modela z zgornjega roba cenovne lestvice, sta se proizvajalca potrudila še pri čem, ne le pri kakovosti slike.
Odkar so imeli televizorji prastare katodne cevi, so v resnici naredili kar nekaj zares ogromnih korakov. Spomnimo se, da so to bile neumne škatle, ki so kljub velikosti (in teži) ponujale le zmerno velike zaslone, na njih pa smo lahko predvajali le video signal PAL, pa najsi je bil do njih peljan po zraku, kablu ali videokasetah. Danes pa so to računalniki, kar je še posebej očitno, če je na njih nameščen Googlov Android TV.
Uporabniški vmesnik Android TV je tisto, kar danes pričakujemo od televizorja. Enostaven, pregleden, hiter in s polno trgovino aplikacij.
Ti računalniki zmorejo sliko prikazovati na 55-, 65-, 70- in večpalčnih zaslonih (70-palčni zaslon pomeni skoraj dva metra diagonale!) v ločljivosti 4K (3.840 oziroma 4.096 × 2,160 pik), in to iz vseh mogočih digitalnih virov. Hkrati pa znajo izvajati aplikacije, na las podobne tistim, ki smo jih vajeni na telefonih in tablicah, le da so ustrezno prilagojene. Odgovor na vprašanje »nadgraditi ali ne«, če slučajno še kje uporabljate star »katodni« televizor, je seveda jasen. Če želite nadgraditi velikost, seveda tudi. Večje je vedno boljše, če le imate dovolj velik prostor. Kaj pa, če vas mika le visoka ločljivost 4K? Ali pa morda tehnologija OLED? Odvisno od tega, kako zahteven uporabnik/gledalec ste in kakšni so vaši viri video materiala, ki ga boste na novem televizorju gledali. Če bo ta vrhunski, se bo tudi vrhunskost televizorja (4K, OLED, HDR) bogato obrestovala.
Sony KD-55AG9B
Serija AG9 je trenutno vrhunec Sonyjevih televizorjev 4K (obstajajo tudi že modeli ločljivosti 8K), kar je opazno že po zunanjosti. Televizor je markantne črne barve z zelo tankim zaslonom, ki pa ga na zadnjem delu večinoma prekriva precej debela izboklina z elektroniko. Pardon, večine verjetno ne zaseda elektronika (navsezadnje je na tržišču kar nekaj skoraj v celoti tankih televizorjev, saj je elektronika danes lahko zelo drobcena – spomnimo se telefonov), temveč zvočnika.
Televizor ima namreč vgrajena dva zvočnika, ki zvok ne proizvajata z običajnima membranama, ampak s tresenjem celotne sprednje strani televizorja. Rezultat je (za televizor) zelo dober, čeprav se moramo zavedati, da stereo zvočnika brez posebnega zvočnika za base nikoli ne bosta mogla nadomestiti namenskih zunanjih zvočnikov, četudi sta, kot poudarja Sony, ovalne oblike. To je bilo očitno v trenutku, ko smo predvajanje zvoka iz filma prepustili že starejšim zvočnikom 5.1. Zanimivo je, da lahko vgrajena zvočnika uporabimo namesto centralnega zvočnika v zvočniški postavitvi, vendar tega ne priporočamo. Kakorkoli, zvok iz novega sonyja je, kot že rečeno, za televizor, zelo dober.
Tudi kakovost prikazane slike je primerna temu, da gre za zaslon OLED s podporo za vsebine HDR. Trenutno nepomembna zamera gre temu, da je podprt le standard HDR10, HDR10+ pa ne, toda tega ob obstoječih vsebinah še nekaj časa ne boste opazili. Res pa je, da sta živost in kontrastnost slike HDR na tem televizorju malce manjši kot pri Philipsovem modelu, ki smo ga imeli na testu hkrati, kar pa pripisujemo privzetim nastavitvam. Z nekaj igranja po njih je vgrajeni procesor X1 Ultimate vendarle prikazal tako sliko, kot smo si je zaželeli.
Nato smo uživali v res odlični sliki v aplikacijah Netflix, Kodi in seveda Youtube. Predvsem zadnji je danes nenadkriljiv vir odličnih video posnetkov, s katerimi se lahko kratkočasimo dolgo v noč. Tudi posnetki FullHD in 720p so bili videti odlično, le pri ločljivosti SD se je (pre)velik televizor malce (u)trudil.
Nekaj težav smo imeli z zanesljivostjo delovanja: enkrat smo morali televizor ponovno zagnati, saj je video slika »cukala«, in to v vseh aplikacijah, občasno smo imeli težave tudi s preslikavo telefonskega zaslona prek vgrajenega Chromecasta, nekateri zelo stari video posnetki AVI pa so imeli v vgrajenem predvajalniku zamaknjen zvok. V nameščeni aplikaciji Kodi teh težav ni bilo.
Pohvalimo lahko zelo lep, ergonomski in praktičen (radijski, tudi bluetooth) daljinec z zelo očitnima tipkama Netflix in Google Play Movies, ki pa žal nima vgrajene tipkovnice. Predvsem pri začetnih nastavitvah bi prišla prav (razna gesla …), čeprav si lahko do neke mere pomagamo z Googlovim telefonskim daljincem za Android TV.
Philips 55OLED 934/12
Philipsov model 934 je tik po vrhom vsega, kar trenutno Philips (oziroma TP Vision) prodaja. Više je le model 984, ki ima priloženo še nekoliko bolj napredeno zvočniško polico (sound bar). Ponaša se z oznako OLED+, ki pa naj vas ne zavede – ta »plus« naj bi pomenil le vrhunski zvok, sam zaslon je še vedno OLED iz tovarn LG.
Zvočniška polica je znamke Bowers & Wilkins in za televizor res ponuja vrhunski zvok. Vendar tudi tu, kot smo zapisali pri Sonyjevem modelu, poudarjamo, da noben televizijski zvočnik ne more zares nadomestiti samostojnih prostorskih zunanjih zvočnikov z dobrim globokotoncem. Ker je zvok pri tem Philipsu »prestavljen« v zvočniško polico, je televizor večinoma osupljivo tanek in res privlačen na pogled. Po drugi strani smo bili ravno zaradi te »vitkosti« med montažo z njim še posebej previdni, saj daje vtis krhkosti.
Na zadnji strani zaslona so seveda prisotne barvne LED-ice, ki pričarajo že dolgo znani Philipsov sistem Ambilight. V televizor vgrajeni procesor analizira sliko in na steno za televizorjem projicira ustrezne barve, s čimer navidezno poveča predvajano sliko in hkrati dovolj osvetli prostor, da v njem med nočnim filmskim dogodkom ne potrebujemo dodatne osvetlitve. Seveda pa za to potrebujete dovolj veliko in prazno steno. Če želimo, lahko Ambilight »povežemo« tudi z zvokom in ne z videom (denimo ob poslušanju glasbe) in seveda ga lahko z največjo tipko na daljincu tudi ugasnemo. Sistemu se je pač treba privaditi in prepričani smo, da komu najprej tudi ne bo všeč.
Kakovost predvajane slike je odlična, tako v ločljivosti 4K (Netflix, Kodi) kot nižjih. Edino pri ločljivosti SD čudežev, kljub vgrajenemu slikovnemu procesorju P5, ne smemo pričakovati. Filmi, posneti v tehnologiji HDR, so bili izredno svetli in kontrastni, barve pa zelo žive. Odblesk okoliške svetlobe je v primerjavi s televizorji LCD minimalen.
Philipsov daljinec (tudi ta je radijski) je pravo nasprotje Sonyjevega. Prav veliko točk za estetski videz bi mu težko dali, vendar pa ima zato na zadnji strani vgrajeno tipkovnico QWERTY. Ni ravno najboljša, z njo bi težko pisali romane, tudi do številk z njo težko pridemo (prek tipke Fn), brez težav pa nas bo vodila prek vpisovanja gesel. Tudi Philips stavi na posebno tipko za Netflix, poleg nje pa najdemo še posebno za pri nas manj znanega ponudnika Rokuten.
Googlov daljinec za Android TV je žal daleč od pohval, ki jih lahko namenimo samemu sistemu. Gre le za oddaljen približek daljinca, kjer celo tipkovnica velikokrat ne deluje, kot je treba.
Pohvalno je, da Philips na svoje televizorje dodaja kar nekaj slovenskih aplikacij, med njimi omenimo aplikacijo RTV Slovenija.
***
Pod obema televizorjema lahko zapišemo še dve očitni nelogičnosti, ki se pojavljata ob vsakem testu televizorjev v zadnjem času.
Najprej, edini proizvajalec zaslonov OLED je danes korejski LG, pa je kljub temu najtežje na preizkus dobiti prav televizorje LG OLED.
Nato pa še dejstvo, da je pri telefonih nesporni vladar zaslonov OLED Samsung, izdelki LG pa so bili še nedavno vredni le žalostnega pomilovanja (uporabljajo jih, denimo, starejši telefoni Google Pixel). Na televizorjih pa Samsung zaslonov OLED sploh (še) nima, ampak prisega na t. i. QLED, ki je v resnici LCD z bolj napredno osvetlitvijo. Kot da bi se dva korejska direktorja ob pivu dogovorila, kdo bo »car« pri telefonih in kdo pri televizorjih.
Sony KD-55AG9B
55-pačni televizor OLED
Prodaja: www.lorex.si
Cena: 2.000 EUR
Za: Za televizor zelo dober zvok brez ločene zvočniške police, odlična slika, Android TV.
Proti: Visoka cena.
Philips 55OLED 934/12
55-pačni televizor OLED
Prodaja: Bolje založene trgovine.
Cena: 2.500 EUR
Za: Za televizor odličen zvok, odlična slika, Android TV.
Proti: Visoka cena.