Test grafičnih kartic - Igričarjem se (znova) smeji

V stavek iz naslova bi kaj lahko vrinili še besedi lahko in naposled. Tržišče grafičnih kartic je v zadnjih letih doživelo marsikateri pretres, še najbolj ga je zaznamovala manija s kriptovalutami, ki je poskrbela, da so šle cene v nebo, grafične kartice pa so pogosteje kupovali kriptomanijaki kot pa igričarji. Stanje se vendarle normalizira.

Od zadnjega velikega preizkusa grafičnih kartic v reviji Monitor so minila že skoraj polna tri leta! Šokantno, tudi za pisca teh vrstic. Grafične kartice so že od nekdaj namenjene prvenstveno igranju iger. Njihova naloga je čim hitrejše ustrezno barvanje pik na zaslonu v podobah, ki jih izrisuje pogon računalniške igre. Za igričarja je grafična kartica najpomembnejši del sistema. In tokratni preizkus je namenjen predvsem igričarjem – vsi ostali smo dobro postreženi že z vgrajenimi grafičnimi rešitvami v procesorjih.

Cenovni razpon tokrat preizkušenih kartic je pokazal, da je med skrajnostma praktično tisoč evrov razlike, saj smo začeli pri dobrih 300 evrih, končali pa pri prav nič skromnih 1.300, kolikor je veljala najzmogljivejša kartica GeForce RTX 2080 Ti. Ne glede na to, koliko denarja je igričar pripravljen (beri: sposoben) odšteti za računalnik oziroma grafično kartico, je izbira vedno zahtevna. Upoštevati mora uravnoteženost računalnika, a o tem več v nadaljevanju.

Z veseljem lahko ugotovimo, da tehnološki napredek riše nasmešek na obraze igričarjev, saj so nove generacije grafičnih kartic znatno zmogljivejše, starejše pa so se pocenile do te mere, da si jih lahko privošči več igričarjev. Je zdaj torej pravi čas za nakup grafične kartice? Vsekakor. Novosti na trgu ne bo vsaj pol leta, vsaj tistih napovedanih, pa še ko bodo nove grafične kartice prišle v prodajo, bodo relativno drage. Današnja naložba v grafično kartico bo tako predstavljala precej posrečen nakup, saj bodo naslednje odlične ponudbe morebiti na voljo šele ob koncu leta, precej bolj verjetno pa je, da še kakšen mesec pozneje.

Hitri vodnik

Če nimate veliko časa, da bi prebrali podrobnejši preizkus grafičnih kartic, si lahko pri izbiri ustrezne grafične kartice pomagate tudi z naslednjimi osnovnimi nakupovalni napotki.

Ločljivost: Več kot mora grafična kartica prikazati slikovnih pik, zmogljivejša mora biti. Za igranje iger v najbolj razširjeni polni visoki ločljivosti (Full HD, 1080p) ne potrebujete najdražjih kartic.

Količina pomnilnika: Količina video pomnilnika, ki naj ga premore grafična kartica, je najbolj povezana s tem, v kateri ločljivosti boste igre igrali. Za igranje v ločljivosti 1920 × 1080 pik pa vse do 2560 × 1440 priporočamo izbiro kartice z vsaj 4 GB pomnilnika, kdor pa bi rad užival v najvišji kakovosti slike in ločljivosti 4K (3840 × 2160 pik), naj si omisli model z vsaj 8 GB pomnilnika.

Napajalnik: Prepričajte se, da ima računalnikov napajalnik dovolj moči in ustrezen 6- ali 8-pinski priključek, da bo kos vgrajenim komponentam, med katerimi je prav grafična kartica pogosto največji porabnik električne energije. Proizvajalec AMD, na primer, za grafično kartico Radeon VII priporoča napajalnik zmogljivosti vsaj 750 W.

FreeSync ali G-Sync? Tehnologija spremenljive hitrosti osveževanja slike skrbi za uskladitev hitrosti prikaza sličic, ki jih servira grafična kartica s hitrostjo osveževanja zaslona. Če vaš monitor podpira tehnologijo AMD FreeSync za preprečevanje trganja in trzanja slike, si velja omisliti grafično kartico iz družine Radeon. Monitorji, ki podpirajo podobno delujočo konkurenčno tehnologijo G-Sync, pa potrebujejo kartice Nvidia GeForce, da lahko naredijo svojo čarovnijo. Na voljo so tudi računalniški monitorji, ki so združljivi tako s FreeSync kot tudi z G-Sync.

AMD Radeon RX 590, 8 GB

Za: Dobre zmogljivosti glede na ceno, 8 GB pomnilnika.

Proti: Starejša arhitektura (Polaris), poraba električne energije.

Čeprav grafična kartica Radeon RX 590 – preizkusili smo zgledno izdelano kartico proizvajalca Sapphire z masivno hladilno rešitvijo – temelji na starejši arhitekturi Polaris, ki je igričarskemu svetu (in ljubiteljem rudarjenja kriptovalut) dala izjemno priljubljena modela RX 570 in RX 580, še zdaleč ni od muh. V primerjavi s prejšnjim zastavonošo, modelom RX 580, so tej kartici inženirji dvignili delovne takte grafičnega srca in pomnilnika ter s tem dosegli okoli 15 odstotkov boljše zmogljivosti. To je bilo mogoče tudi na račun izboljšav v izdelavnem postopku.

Pred nakupom te grafične kartice velja preveriti, ali računalnik premore dovolj zmogljiv napajalnik (priporočamo vsaj 550-vatnega uveljavljenega proizvajalca), ki naj ima tudi 8-pinski priključek za dovod dodatne električne energije grafični kartici. Čeprav je kartica za okoli petino dražja od modelov, ki jih je nasledila, je za igričarje še vedno precej logična izbira – ima namreč ravno prav zmogljivosti, da se praktično nobene igre ne ustraši, večino smo brez težav poganjali v ločljivosti 1080p in z veliko grafičnimi podrobnostmi, nekoliko manj strojno zahtevne igre pa ji je uspelo izrisovati tudi v ločljivosti 1440p.

Po zmogljivostih sicer malenkost zaostaja za Nvidijino kartico GeForce GTX 1660 Ti, zato pa premaga model 1660. Dodaten adut tega Radeona pa je razkošno odmerjen pomnilnik, saj ga je kar 8 GB, kar je vsekakor dobra naložba za prihodnost. Za kartico, ki je ob splavitvi stala slabih 400 evrov, danes pa je s ceno že krepko pod 300 (odvisno od modela), tako velja, da bo lahko še nekaj časa mešala štrene v srednjem razredu.

AMD Radeon Vega 56, 8 GB

Za: Zmogljivosti, hiter pomnilnik HBM2, igranje iger v ločljivosti 1440p.

Proti: Poraba energije.

AMD je imel s splavitvijo kartic iz družine Vega velike načrte, a te nekako niso zmogle upravičiti pričakovanj proizvajalca grafičnih čipov, predvsem zaradi visokih cen, ki so šle pretežno na račun povsem novega grafičnega pomnilnika HBM2.

Kartici Vega 56 in Vega 64 sta tako po zmogljivostih tekmovali predvsem z grafičnima kartica GTX 1070 in 1080 ter jih v igrah, ki so uporabljale knjižico DirectX 12, celo premagovali. S splavitvijo nove generacije Nvidia kartic pa se cenovno dostopnejša izmed kartic Vega, preizkusili smo model Vega 56 proizvajalca Sapphire, primerja predvsem z modelom GeForce RTX 2060. Čas je naredil svoje, cene so upadle in Radeon Vega 56 je danes cenejši od novejše kartice iz tabora Nvidia, zato jo tudi proizvajalec še ohranja v ponudbi.

Ne razumite nas narobe, kartica Vega 56 je še kako kos nalogi poganjanja sodobnih iger, še več, večino lahko poganja v ločljivosti 1440p, kakšne manj zahtevne celo v 4K. Njen največji minus pa je energijska učinkovitost, saj gre za zelo požrešno kartico, ki za svoje delo zahteva veliko vatov, pri tem pa tudi ustvari veliko toplote, zato ima hladilna rešitev z njo precej dela. Ob dolgotrajni polni obremenitvi je tako kartica glasnejša od povprečja na tokratnem preizkusu.

AMD Radeon VII, 16 GB

Za: Zelo dobre zmogljivosti, razkošje pomnilnika.

Proti: Cena.

AMD je letos igričarje presenetil z novo grafično kartico, poimenovano Radeon VII, katere naloga je obdržati igričarje v rdečem taboru do prihoda nove generacije grafičnih kartic z arhitekturo Navi (predvidoma konec letošnjega leta, več o tem v nadaljevanju). Toda kartica Radeon VII je izjemnega pomena za igričarsko industrijo, saj kot prva na trgu uvaja grafično srce, izdelano v 7-nm litografiji, kar pomeni, da so proizvajalci grafičnih procesorjev spet pokazali izdelovalcem osrednjih procesorjev, kdo razvija bolj robne tehnologije.

Natančnejši postopek izdelave je inženirjem omogočil, da na isto površino vgradijo še več tranzistorjev, kar je dalo presenetljivo velike zmogljivosti. Radeon VII je tako okoli 50 odstotkov zmogljivejši od kartic Vega 56, kar je za grafični svet velik skok. Visok delovni takt grafičnega srca in pomnilnika je poskrbel, da ima AMD kar naenkrat dostojnega tekmeca v (naj)višjem razredu grafičnih kartic.

Preizkusili smo grafično kartico proizvajalca ASUS, ki je dokazala, da se Radeon VII lahko brez težav kosa z zelo zmogljivo kartico GeForce RTX 2080, kar v praksi pomeni, da igričarjem sploh ni treba več sprejemati kompromisov. Obe kartici namreč lahko poganjata večino današnjih iger v ločljivosti 4K. Največja težava bo, poleg trenutno omejene dobavljivosti kartic, predvsem cena novega zastavonoše AMD, saj je treba za to kartico odšteti skoraj 800 evrov, kar ni mačji kašelj. A za ta denar dobi kupec tudi razkošno odmerjenih 16 GB hitrega grafičnega pomnilnika, ki je tudi dolgoročna naložba.

Ima pa AMD še dodatnega aduta v rokavu, saj Radeon VII predstavlja trenutno najzmogljivejšo kartico za ekosistem računalniških monitorjev FreeSync, še posebej pa je bodo veseli lastniki monitorjev, ki podpirajo tehnologijo FreeSync 2 HDR, saj bo v tem primeru zasijala v vsej svoji luči.

Nvidia GeForce GTX 1660 Ti, 6 GB

Za: Dobre zmogljivosti, majhna poraba energije.

Proti: Le 6 GB pomnilnika, ni funkcij modelov RTX.

Najbolj sveži izdelek iz tabora Nvidia je prav grafična kartica GeForce GTX 1660 Ti, ki pa je nekakšen svojevrsten odklon od nove arhitekture Turing, saj so se pri Nvidii odločili, da odstranijo (oziroma vsaj onemogočijo) nekatere nove funkcije, kot sta sledenje žarkom in globoko strojno učenje, ki so ju pri novi generaciji povzdigovali v nebo (in s tem sprožili tudi nekaj kontroverznosti). Kakorkoli, zaradi svoje »nečistokrvnosti« je tako obtesana grafična rešitev pridobila oznako prejšnje generacije (GTX) namesto nove (RTX).

K sreči temu sledi tudi cenovna politika, zato je model GTX 1660 Ti cenovno zelo premišljeno umeščen v spodnji srednji razred, kjer ta hip nima prave konkurence. Sploh v luči dejstva, da je od tekmecev AMD znatno varčnejši pri porabi energije, zato se tudi zadovolji s preprostejšo in z večinoma tišjo hladilno rešitvijo. Z vidika zmogljivosti je GTX 1660 Ti skorajda identična zamenjava za model GTX 1070, kar je več kot dovolj zgovoren podatek, kaj lahko od te kartice pričakujemo v igrah.

Da ne bomo govorili le o superlativih, lahko nasilno krnenje funkcij opazimo tudi na drugih področjih. Največji minus modela GTX 1660 Ti je manjša količina pomnilnika v primerjavi s tekmeci. Že res, da pomnilnik GDDR6 prinaša okoli 50 odstotkov večjo pasovno širino glede na različice s pomnilnikom GDDR5, a če vsi grafični bonbončki ne pašejo v 6 GB pomnilnika, na kolikor so v Nvidii te kartice omejili, potem je jasno, da je omejitev precej stroga. Ker ne želijo, da bi kartica hodila v zelje zmogljivejšim in dražjim modelom, se bodo z njo najbolj zadovoljili igričarji, ki igre igrajo v ločljivosti 1080p, kjer bo svoje delo opravljala daleč najbolje. Ti igričarji tudi niso med najzahtevnejšimi in bodo glede na sprejet cenovni kompromis lahko shajali brez najnovejših tehnologij izrisovanja slike, ki jih premorejo modeli GeForce RTX.

Kdor pa se s tem kompromisom vendarle ne more sprijazniti, bo moral dodati skoraj stotaka in poseči po še zmogljivejši kartici RTX 2060. Za dobrih 300 evrov, kolikor trenutno stane kartica GTX 1660 Ti (preizkusili smo model proizvajalca PNY), ji v Monitorju podeljujemo tudi nagrado Zlati monitor za dober nakup.

Nvidia GeForce RTX 2060, 8 GB

Za: Odlična izbira za ločljivosti 1080p in 1440p z osveževanjem slike s 144 Hz, dostopna cena za najnovejšo tehnologijo.

Proti: Ni povsem kos najzahtevnejšim igram z vsemi novostmi, le 6 GB pomnilnika.

Za grafično kartico GeForce RTX 2060 lahko zapišemo, da je nekje v zlati sredini. Ni niti najhitrejša niti najcenejša, ponuja pa zato zelo uravnoteženo razmerje med zmogljivostmi, funkcijami in ceno. Kdor ima na voljo okoli 400 evrov, s to kartico težko zgreši. Po zmogljivostih je primerljiva s poslavljajočim se modelom GTX 1070 Ti prejšnje generacije, ki je veljal za zelo priljubljeno kartico. Od njega je že v izhodišču cenejša, uporabnik pa pridobi tudi nove grafične bonbončke, ki jih prinaša nova arhitektura kartic RTX.

Ker je (vsaj trenutno) najmanj zmogljiva kartica v družini RTX, zanjo seveda veljajo določene omejitve. Monitorjev preizkus je ugotovil, da se GeForce RTX 2060 počuti kot riba v vodi pri poganjanju iger ločljivosti 1080p ali celo 1440p na igričarskih zaslonih, ki nudijo osveževanje slike s 144 Hz (beri: sličicami na sekundo). Pri tem imamo lahko vklopljenih veliko podrobnosti, v nekaterih naslovih pa lahko grafične podrobnosti nastavimo celo na Ultra in tako iz kartice iztisnemo še zadnje atome moči.

Žal se na robnih pogojih pokažejo tudi vse njene »ranljivosti«. 6 GB sicer hitrega pomnilnika ne zadostuje za poganjanje iger v ločljivosti 4K, ob vklopu najnovejše funkcije sledenja žarku (angl. ray tracing) v igrah, ki to novotarijo že podpirajo, pa bomo v marsikaterem primeru ugotovili, da grafična kartica tovrstnemu bremenu pri višjih ločljivostih vendarle ni povsem kos. V bistvu ji je še največja tekmica v kategoriji zmogljivosti cenejša in bolj oskubljena GTX 1660 Ti.

Nvidia GeForce RTX 2070, 8 GB

Za: Zmogljivosti, učinkovito hlajenje in tiho delovanje.

Proti: Nič.

Čeprav je nova tehnologija prikazovanja slike ob pomoči sledenja žarku v predstavitvenih posnetkih videti odlično, si vsi igričarji ne morejo privoščiti 700 evrov in več zgolj za grafično kartico. In tu je razlog obstoja kartice RTX 2070, ki nudi cenovno ugodnejšo alternativo za igranje iger v najboljši mogoči kakovosti, pa čeprav pri nekoliko nižjih ločljivostih (4K utegne biti že kar velik zalogaj, vse ostalo pa »mala malica«).

Kartice RTX 2070 so na voljo že za okoli 530 evrov, kar je sicer že lep pribitek na cene modela RTX 2060, a se zato kartica odkupi z zmogljivostmi, ki omogočajo precejšnjo igričarsko svobodo. Večino iger lahko poganja v ločljivosti 1440p in s 60 sličicami na sekundo tudi ob maksimalni nastavitvi kakovosti izrisa slike, v ločljivosti 1080p pa sličice praktično »poletijo«. V kombinaciji z G-Sync monitorjem je sicer mogoče sprejeti tudi kakšen kompromis in igre poganjati v ločljivosti 4K, a tega vendarle ne priporočamo – za ta namen obstajajo zmogljivejši modeli. Kartica RTX 2070 je le malenkost (okoli 10 odstotkov) hitrejša od modela GTX 1080, ki ga nadomešča, zadržano izbrane nastavitve frekvenc jedra in pomnilnika pa pomenijo, da ima veliko število teh kartic še soliden navijalski potencial.

Praksa kaže, da ima model RTX 2070 še enega aduta v rokavu. Igričarji potrjujejo, da je najcenejša kartica, ki omogoča udobno igranje iger v navezi z očali za navidezno resničnost (VR), saj v priljubljenih naslovih zagotavlja zahtevanih 90 sličic na sekundo. Kartica premore tudi novi vmesnik VirtualLink, ki je namenjen priklopu nove generacije očal VR prek enega samega kabla, kar naj bi poskrbelo za njihovo večjo priljubljenost.

Nvidia GeForce RTX 2080, 8 GB

Za: Zmogljivosti, navijalski potencial.

Proti: Cena.

Grafična kartica RTX 2080 se je izkazala za drugo najhitrejšo na tokratnem preizkusu. Preizkušeni model proizvajalca KFA2 je ceno obdržal pod 800 evri, kar ni malo, a tudi ne veliko – vsaj v primerjavi z daleč najbolj zmogljivo iz serije GeForce RTX (modelom 2080 Ti). RTX 2080 tako po zmogljivostih že prekaša najzmogljivejšo kartico prejšnje generacije (GTX 1080 Ti), pri čemer je od te par stotakov cenejša in premore nove tehnološke bonbončke.

Seveda igričarji za zdaj prav veliko iger, ki bi v večjem obsegu izkoriščale funkcijo sledenja žarku in strojnega učenja, nimajo na voljo, a to se utegne v prihodnjih mesecih in letih vsekakor spremeniti. Prva dva obetajoča naslova sta Shadow of the Tomb Raider patch ter Battlefield 5, v katerih bo kartica RTX 2080 lahko pokazala, zakaj je treba zanjo odšteti neskromen kupček denarja.

V današnjih igrah sicer lahko uživamo v ločljivosti 4K z redkimi kompromisi pri kakovosti prikazane slike. V grafično zahtevnejših naslovih ta kratica še vedno dosega od 45 do 60 sličic na sekundo, kar zagotavlja tekočo igralno izkušnjo. Za kar najboljšo uporabniško izkušnjo velja takšno kartico spariti z računalniškimi monitorji z oznako G-Sync Ultimate, ki ne podpirajo le ločljivosti 4K, temveč tudi tehniko prikazovanja širokega dinamičnega razpona barv (HDR) in osveževanje slike s 144 Hz.

Nvidia GeForce RTX 2080 Ti, 11 GB

Za: Absolutne grafične zmogljivosti.

Proti: Cena.

Podobno kot so v zadnjem letu cene premijskih mobilnikov poletele v nebo in se novi pametni telefoni brezsramno prodajajo s cenami, označenimi s štirimestnimi številkami, tudi Nvidia s svojim grafičnim zastavonošo sledi podobnemu trendu. Od preizkušenega primerka proizvajalca ZOTAC se trgovci ločijo le, če jim prinesemo vsaj tisočak in tri evrske stotake. Auč.

Daleč najdražja grafična kartica na tokratnem preizkusu je tudi najzmogljivejša. Že sam pogled na grafično srce je impresiven. Inženirji so v sredico z oznako Turing TU102 vgradili kar 55 odstotkov več tranzistorjev kot v model 1080 Ti, ki ga nadomešča. Grafični procesor je tako prava pošast, saj je kar 60 odstotkov večji od predhodnika, pospeševati pa ne zna le grafičnih poligonov, temveč tudi najrazličnejše algoritme strojnega učenja. Po tej kartici zato ne bodo posegali le najzahtevnejši igričarji, temveč tudi znanstveniki.

Čeprav je Nvidia napovedala, da se bo najboljši model v družini z arhitekturo Turing prodajal za tisočak, tega še lep čas ne bo – večina kartic je brez prave konkurence na trgu vsaj dva stotaka dražjih. Butična prodaja teh kartic je namenjena brezkompromisnim igričarjem, takim, ki si poleg grafične pošasti privoščijo tudi 4K 144 Hz HDR G-Sync monitor, in če so zadeli na loteriji, kar par grafičnih kartic, povezanih prek vmesnika NVLink. Zavedamo se, da letos zmogljivejša kartica bržkone ne bo na voljo, zato bo GeForce RTX 2080 Ti vsekakor zmogljivostni kralj leta 2019 in bo lastnikom nudil igričarsko zadovoljstvo tudi v prihodnjih letih.

Grafična refleksija

Nakup grafične kartice je danes brez dvoma najpomembnejši vidik sestave novega igričarskega računalnika ali pa nadgradnje starega z namenom, da bo vsaj še kakšno leto prinašal nasmešek na obraz zagrizenega igralca iger. Katero grafično kartico izbrati? Težko vprašanje, saj odgovor ni enostaven, predvsem pa je odvisen od vrste dejavnikov.

Kdor hoče danes ob igranju najsodobnejših iger uživati v najvišji ločljivosti, npr. kar 4K in z vklopljenimi vsemi grafičnimi bonbončki, ki jih nudijo novi grafični pogoni, bo moral globoko seči v žep. Tako kot v svetu pametnih mobilnih telefonov tudi v svetu grafičnih kartic velja, da najboljši primerki že nekaj časa več ne nosijo nalepk s ceno v trimestni številki, temveč so prebili tisočico – v evrih in dolarjih. Najdražja kartica na tokratnem preizkusu je tako stala nič kaj skromnega tisočaka in pol evrov. Logično, bila je tudi najzmogljivejša, prava rokerica v svetu grafičnih kartic.

Pred nakupom grafične kartice velja zato preveriti, koliko denarja sploh imamo na voljo zanjo, in nato izbirati v okviru proračunskih omejitev. Drugi vidik, ki ga velja upoštevati, pa je preostala strojna oprema računalnika. Grafične pošasti, kakršni sta Nvidia GeForce RTX 2080 Ti ali celo pregrešno dragi in zmogljivi RTX Titan, lahko dajeta najboljše od sebe šele takrat, ko jima je kos tudi ostala trdnina v računalniku. To pa pomeni, da mora brezkompromisni igričar danes za igričarski stroj odšteti skoraj toliko, kolikor stanejo najcenejši avtomobilski modeli.

K sreči proizvajalci grafičnih kartic sočustvujejo tudi z uporabniki z nekoliko plitkejšimi žepi, zato imajo v ponudbi številne manj zmogljive, a hkrati tudi bistveno cenejše modele. Kdor ne želi za nakup računalnika najeti kredita, bi pa vseeno rad užival v najnovejših tehnologijah prikazovanja slike (npr. sledenje žarkom), lahko pogleda po kartici GeForce RTX 2060, ki je najcenejša kartica z grafičnim čipom z arhitekturo Tensor. A tudi ta je še vedno relativno nova in zato tudi draga. Brez prevelikih kompromisov pri igranju, vsaj če se zavestno omejimo na polno visoko ločljivost (Full HD;1080p), bomo zelo dobro postreženi tudi razred niže. Pravzaprav kartice, kakršni sta Nvidia Geforce GTX 1660 ter AMD Radeon RX 590, ponujajo bistveno boljše razmerje med ceno in številom prikazanih sličic na sekundo. Po tem kriteriju je, odvisno od trenutnih cen, seveda, ta hip bržkone najboljša izbira nekoliko starejši AMD Radeon RX 580, ki velja za zelo priljubljeno izbiro tudi med tistimi, ki z grafičnimi karticami računajo kriptovalute. To pa je zelo dobra novica, saj bodo te kartice, ko se jih bodo rudarji enkrat odločili prodati, zelo cenovno dostopne.

Toda kako ugotoviti, koliko grafičnih zmogljivosti (in torej katero kartico) sploh potrebujete? Igričarji se pogosto držijo naslednjega recepta – pri proizvajalcu in na forumih preverijo, katere so priporočljive grafične kartice za njihove najbolj priljubljene igričarske naslove, ter se odločijo za eno izmed njih. Kdor bi rad igral igro Metro Exodus v ločljivosti 4K z ultra navitimi nastavitvami in 60 sličicami na sekundo, bo primoran izbrati vsaj GeForce RTX 2080 (še raje pa RTX 2080 Ti), medtem ko bo za igranje izjemno priljubljenih iger, kakršni sta Apex Legends ter Fortnite, zadostovala že tokrat najcenejša preizkušena kartica.

Pa še tole v razmislek – ne le računalnik, pristno igričarsko izkušnjo zagotavljajo še računalniški monitor, tipkovnica in miška, zato nikar ne pozabite nanje. Pri prav vsaki izmed naštetih komponent ne gre varčevati niti pretiravati v drugo skrajnost.

Zlati monitor

Tokratni preizkus je dokazal, da je razvoj v svetu grafičnih procesorjev še kako aktiven in hiter. Nagrado Zlati monitor za tehnično odličnost podeljujemo daleč najzmogljivejši kartici na trgu, modelu Nvidia GeForce RTX 2080 Ti, ki dokazuje, kaj vse je mogoče z grafičnimi karticami početi danes. A ker si večina igričarjev ne more privoščiti kartice, katere vrednost presega povprečno slovensko mesečno neto plačo, podeljujemo tudi nagrado Zlati monitor za dober nakup. Ta roma v roke modela Nvidia GeForce GTX 1660 Ti, ki kljub manku najsodobnejših tehnologij zagotavlja tekoče igranje v večini iger za zelo ugodno ceno.

Tabela [PDF]