Test Huawei Mate 30 Pro - Ubogi Huawei
Pet mesecev je že tega, kar je Huawei v Münchnu predstavil svoj najnovejši vrhunski telefon Mate 30 Pro. In pet mesecev je že tega, kar si spletna skupnost navdušencev prizadeva najti način, kako bi na njem bilo mogoče poganjati Googlove aplikacije in storitve, ki so mu jih Američani odrekli. Brez teh je, kot smo (pre)izkusili tudi sami, telefon le pogojno uporaben.
Najprej osnove. Mate 30 Pro pri nas ni naprodaj. Zakaj ne, smo pojasnili že v uvodu. Lahko pa ga kupimo na spletu, tudi na nemškem Amazonu smo ga našli, prodajalec pa celo navaja, da ima nameščene Googlove storitve. No, naš testni primerek jih ni imel, zato smo se potrudili in to uredili. Pa vendar, kako je videti telefon, ko je na njem Android, Googlova podstat pa ne?
»Iz škatle«
Če smo »običajni uporabniki« in se držimo le tistega, kar je uradno predvidel in dovoljuje Huawei (in Google), je stanje precej žalostno. V telefon se moramo prijaviti s Huaweijevim prijavnim imenom (ID). Na njem je nameščena kopica njegovih aplikacij, ki uporabnika poskušajo popeljati skozi najhujše aplikacijske čeri, nato pa smo odvisni od Huaweijeve trgovine z aplikacijami (AppGallery).
Priporočene aplikacije, kot nam jih ponudi telefon iz škatle. Vas kaj pritegne?
Izkušnja z njo je, milo rečeno, grozna in neuporabna, če nismo ravno iz Kitajske. Spominja na nekdanjo Microsoftovo tržnico Windows Phone, kjer ob iskanju z »youtube« najdemo vse mogoče približke in goljufe, ki se pretvarjajo, da so Youtube, prave aplikacije (in nobene Googlove) pa seveda ni. Enako kot tudi ni Facebooka, Twitterja in še marsičesa. Zgodi se celo, da aplikacijo včasih najdemo, vendar je v kitajščini z obvestilom, da ni na voljo za naše tržišče (denimo CamScanner). Nasploh so kitajske pismenke v AppGallery kar dobro zastopane …
Rekli boste, saj se da živeti brez vsega tega. Po našem mnenju ne. Pogrešali boste namreč tudi spodoben brskalnik (tudi Firefoxa ni), odjemalca za elektronsko pošto (priloženi sicer deluje, le včasih se odloči, da bo, denimo, odrezal poslano priponko), Dropbox, Evernote, Pocket … Da o resnih aplikacijah, kot so, denimo, aplikacije naših bank, niti ne govorimo. Ali pa ljubljanska Urbana. Ali pa … Najdemo pa v AppGallery Booking, Amazon in Ryanair. Resni trgovci ničesar ne prepustijo naključju.
Čeprav ima Huawei uradno zaposlene, ki skrbijo za prepričevanje podjetij, naj »objavljajo« tudi v Huaweijevi trgovini, se zdi, da sistem enostavno ne deluje. Ker je Huaweijev ekosistem (vsaj pri nas) pač nekaj (tisočkrat) manjši od Googlovega in se podjetjem – ne da.
AppGallery - Ste pripravljeni na brskanje po kitajskih pismenkah?
»Z malce truda«
Kot ve vsak vsaj malce bolje podkovan uporabnik pametnih telefonov, je moč veliko večino aplikacij najti tudi na raznih spletni straneh »APK« (denimo APK Mirror). V nasprotju z iPhonom, ki je popolnoma zaprt, lahko na androidnih telefonih v nastavitvah odkljukamo, da želimo v sistem nameščati tudi aplikacije, ki niso iz uradne Googlove trgovine Play, zato lahko te »strani APK« služijo za nameščanje aplikacij, ki jih v Huaweijevi AppGallery ni.
Tam najdemo vse, tudi vse tisto, kar smo kot manjkajoče omenili zgoraj, torej Facebook, Dropbox, Firefox. Najdemo tudi Googlove aplikacije, le da večinoma ne bodo delovale, saj za podstat potrebujejo ogrodje Google Services, ki ga ne moremo namestiti kot običajno aplikacijo. Zanimivo, da, denimo, Googlova aplikacija PhotoScan deluje, ker ne potrebuje Google Services.
Vendar ali ste res pripravljeni desetine aplikacij nameščati ročno, z brskanjem po nalašč zapletenih spletnih straneh tipa APKMirror? Zgoraj podpisani ima nameščenih prek dvesto aplikacij in bi se mu ob tem početju zmešalo.
Boljša rešitev je »kloniranje« obstoječega telefona, ko ste kupili Mate 30 Pro. Kloniranje s Huaweijevo aplikacijo deluje, sistem prenese večino aplikacij (ne pa vseh, a kdo bi vedel, zakaj ne), ki nato tudi delujejo. Spet – Googlove ne. Toda saj se zavedamo, da smo brez trgovine, od koder bi te aplikacije izvirale, obsojeni na obstoječe različice, ne? Samodejno nadgrajevanje, s katerim so nas razvadili, odpade. Torej v resnici odpadeta tudi spletna stran APKMirror in kloniranje.
Rešitev? Ena izmed alternativnih tržnic, ki so, paradoksalno, veliko bolje opremljene z aplikacijami kot Huawei. Zanje namreč skrbijo nadebudni »hekerji« in aplikacije vanje mečejo brez dovoljenja ali celo le soglasja njihovih avtorjev. Da, ena izmed njih je tudi aplikacija APKMirror, ob njej pa tudi APK Pure. Obe najdemo na spletnih straneh tipa APKMirror. Po namestitvi aplikacij iz teh trgovin lahko računamo na redne nadgradnje, sistem pa načelno deluje, seveda pa smo še vedno brez Googlovih aplikacij in – slovenskih bank.
APK Pure je trgovina z aplikacijami, ki reši večino težav. Ne pa vseh.
»Za hekerje«
Seveda pa na pametnih telefonih od nekdaj obstajajo tudi rešitve, ki rešijo bolj ali manj vse, kar se da rešiti s programsko opremo. Telefone lahko navsezadnje »zrutamo«, nanje lahko namestimo kak drug operacijski sistem (ali pa različico Androida), nedvomno lahko nanje namestimo tudi nekaj takega, kot so Googlove storitve. Še več, na Mate 30 Pro lahko to v resnici naredimo celo brez »rutanja« in ponovne namestitve česarkoli, razlog pa je v tem, da nam je pri tem že jeseni pomagal kar sam Huawei. Najverjetneje. Takoj po splavitvi telefona se je namreč na spletu pojavila aplikacija LZPlay, ki je telefonu nekako »pod ritjo« podtaknila tudi Google Services. Takratna programska analiza aplikacije je pokazala, da uporablja sistemske klice API, ki bi jih lahko poznal le sam Huawei …
Kakorkoli, aplikacija LZPlay je z interneta kaj kmalu izginila. Oziroma ni, saj z interneta v resnici nič in nikoli ne izgine zares. Aplikacijo (v obliki backupa!) in polna navodila za namestitev vsega, kar diši po Googlu, lahko na spletu najdemo še danes (poglejte na www.monitor.si/huawei). Čeprav so navodila iz lanskega oktobra, še vedno delujejo.
Mi smo za postopek, ki vključuje USB-povezavo z osebnim računalnikom, Huaweijev povezovalni program HiSuite, rezervno kopijo aplikacije LZPlay in paket ZIP s starejšimi različicami APK za Google Services, porabili dobrih 15 minut. Po tem smo na telefonu brez težav pognali trgovino Play, iz nje pa vse Googlove programe – Google Maps, Google Photos (vključno s sinhronizacijo v oblak), Youtube, Youtube Music, Gmail, Chrome. Nobenih težav. Tudi tuje aplikacije, ki za delovanje zahtevajo Google Services (denimo TeamViwer), so se brez težav zagnale. Edina aplikacija, ki nam na tako »shekanem« telefonu še vedno ne dela, je Abamobi, uradna aplikacija Abanke. Ker so tam pač odločili, da telefon Huawei Mate 30 Pro ni za njih. Aplikacija banke Unicredit pa, denimo, deluje.
Ste pripravljeni na telefon namestiti varnostno kopijo nečesa, kar je videti takole? Deluje, ampak …
Torej se da, mar ne?
Da se, res se da. Skoraj popolnoma. Vendar ali ste res pripravljeni odšteti skoraj tisoč evrov za spletni nakup nečesa, kar boste nato morda z nekaj »hekanja« spremenili v telefon, ki bi tak moral biti že »v paketu«? In seveda, ne pozabimo na ta »morda«. Kajti kaj lahko se zgodi, da postopek, ki smo ga uporabili, nekoč ne bo več deloval ali pa bodo nehale delovati Googlove aplikacije. Ali pa bomo morali postopek ponavljati, ko bomo prejeli novo različico Androida. Ali pa …
Da se skoraj vse, razen nekaterih slovenskih bank.
Kaj pa strojna oprema?
O samem telefonu Mate 30 Pro smo vse povedali že kmalu po uradni predstavitvi septembra lani. Telefon je odličen, hiter, z veliko pomnilnika (8 GB) in veliko shrambe (256 KB). In z res lepim ukrivljenim zaslonom AMOLED. Res pa je, da je ta ukrivljenost moteča, kar je z leti spoznal tudi Samsung, prvi pobudnik te ukrivljenosti. Telefon je namreč zaradi nje »izmuzljiv« in kaj hitro zdrsne na tla.
Telefon je le malce debelejši in težji od primerljivega Samsungovega modela S10. Morda tudi zato, ker ima večjo baterijo (4.500 mAh namesto 4.100). Njegova zunanjost je barvno pa tudi oblikovno vpadljiva, še posebej zaradi lepega okroglega bloka za kamere/objektive (med njimi je tudi širokokotni). Fotografije, ki smo jih naredili s testnim modelom, so sicer preveč »navite« in rožnate, česar smo pri Huaweiju že vajeni. Pohvaliti pa moramo 3× optični zum, s čimer se, denimo, Samsung lahko pohvali šele zdaj, z novo serijo S20. Zanimivo pa je, da ima pol leta starejši Huawei, model P30 Pro, vgrajen kar 5× zum.
Edina zamera, ki jo imamo do strojnega dela telefona, je odsotnost tipk za glasnost. Da, glasnost po novem nastavljamo tako, da se s prstom dvakrat dotaknemo rob zaslona, nakar se na zaslonu izriše drsnik za nastavitev glasnosti. Nam se to zdi zelo nerodno, še posebej takrat, ko je telefon v vodoravnem položaju, pa se moramo s prstom dvakrat dotakniti zgornjega ali spodnjega dela zaslona. Drsnik pa se nato pojavi ob strani …
Kakorkoli že, Mate 30 Pro je v Evropi zaradi ameriških sankcij in odsotnosti Googlovih storitev bolj ali manj klinično mrtev, kar je škoda. Telefon je zelo dober in celo brez Googlovih aplikacij se da živeti, le da ni jasno, zakaj bi se kdo trudil v tej smeri po tem, ko je za telefon odštel skoraj tisočak …
Huawei Mate 30 Pro
pametni telefon z odprtokodnim Androidom
Cena: Pri nas ni naprodaj, na nemškem Amazonu 900 evrov.
Za: Odlična strojna oprema, odličen fotoaparat.
Proti: Privzeto telefon nima Googlovih storitev, fotografije imajo rožnat pridih.