Objavljeno: 29.10.2019 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor November 2019

Test iPhone 11 - Počasna nadgradnja

Nove generacije Applovih telefonov pritegnejo vsako leto malo manj pozornosti. Saj ne, da bi bile nadgradnje slabe, gre bolj za to, da je postal tempo novosti samoumeven in zvezen. Enako velja tudi letos za modele iPhone 11, 11 Pro in 11 Pro Max.

Za začetek je smiselno pojasniti, kako Apple umesti te telefone na trg. Zadnjih pet let so načelno vedno predstavili dve napravi – »navadni« iPhone s številko, ki je v grobem označevala generacijo, ter »povečani« iPhone, sprva s pripono »Plus«, od lani dalje pa s pripono »Max«. Lani so poleg te dvojice prvič uvedli še nekoliko cenejši model, a ker gre za Apple, ta ni bil ravno poceni (ob začetku prodaje je pri nas veljal 899 evrov). S to novostjo so vpeljali nekoliko nejasno poimenovanje modelov – cenejši model se je (brez neke očitne razlage) imenoval iPhone XR, klasični je bil iPhone XS, povečan pa iPhone XS Max.

Letos so pri novih telefonih po našem mnenju vpeljali nekaj več reda in smisla v prodajno linijo. Tako se vse skupaj začne s telefonom preprostega imena iPhone 11. Čeprav gre za najcenejši model, imamo občutek, da ga imajo pri Applu v mislih kot privzeto izbiro za nekoliko manj zahtevne uporabnike. Torej za tiste, ki bi zamenjali svoje stare telefone in hočejo iPhone. Kakšnega, niti ni pomembno, važno, da je nov in da ima pravi logotip na zadnji strani. Tega sicer še nismo dobili v roke. Njegova cena je malenkost nižja od lanskega iPhone XR (konkretno 843 evrov).

Temni način je zelo koristen ponoči, ko nočemo, da bi nas zmotil svetel, beli zaslon. Presenetljivo dobro se obnese pri Applovih zemljevidih, ki so tudi z barvno shemo dobro prilagojeni.

Umestitev tega vstopnega modela kot privzete izbire (vsaj po imenu sodeč) pa pomeni, da sta dražja modela po novem dobila predpono »Pro«, podobno kot je to že leta v navadi pri Applovih računalnikih. Z njima seveda merijo na vse dosedanje, malenkost zahtevnejše uporabnike teh naprav. Kot smo omenili v uvodu, je tempo novosti tu zelo linearen – zasnova se od dve leti starega iPhone X ni zares spremenila.

Začnimo pri ohišju: s sprednje strani ga ne ločimo od njegovih predhodnikov. Tu je odličen zaslon OLED enake diagonale kot pri predhodnikih (torej 5,8 palca pri modelu Pro in 6,5 palca pri modelu Pro Max). Zaslon ponuja občutno večjo svetlost, v navadnih pogojih gre do 800 nitov (pri iPhone XS je šla do 670 nitov), pri določenih vsebinah HDR pa vse do 1.200 nitov. V praksi je zaslon na močnem soncu res videti svetlejši, bolj pa je opazen večji kontrast, ki ga lahko zaradi tega dosežemo. Ta svetlost je sicer primerljiva z boljšimi napravami iz sveta Androida. Na vrhu ostaja zareza s prednjo kamero in tipali, v primerjavi s konkurenco (denimo Galaxy S10) pa je tu še vedno več roba okoli zaslona. Zanimivo, da so pri teh napravah upokojili funkcijo Force Touch, torej zaznavanje moči pritiska. To jim omogoča vgradnjo večjega akumulatorja (več o tem malo kasneje), po njihovih besedah pa je šlo za funkcijo, ki jo je razmeroma malo uporabnikov dejansko koristilo (kar povsem verjamemo).

Novi temni način učinkuje v vseh sistemskih zaslonih (denimo nastavitvah, vmesniku za klicanje) in vseh Applovih aplikacijah.

Letošnja nadgradnja Applovih telefonov ne prinaša nič zares kritičnega, vseeno pa gre za soliden napredek.

Zaslon naj bi bil tudi malenkost trši oziroma bolj odporen proti udarcem, drugačna pa je tudi obdelava zadnje, steklene stranice. Ta je po novem malenkost bolj hrapava kot pri predhodnikih, zato je nekoliko manj dovzetna za prstne odtise. Za naš občutek je nevarnost, da telefon zdrsne iz roke, malenkost večja kot prej, a gre za subjektivno oceno – nekaterim se namreč zdi nova obdelava varnejša, manj izmuzljiva kot prej.

Zadaj pridemo tudi do glavne novosti letošnjega ohišja – tam se je občutno razrastla izboklina, namenjena fotoaparatom. Telefona imata po novem tri sete tipal in objektivov. Klasičnemu širokemu objektivu goriščne razdalje 26 milimetrov in malenkost daljšemu teleobjektivu goriščnice 52 milimetrov se je pridružil še ultraširoki objektiv goriščnice 13 milimetrov. Applova odločitev za široki objektiv (namesto še daljšega, recimo) je zanimiva, v praksi pa gre za osebno preferenco – nekaterim (tudi nam) so bolj všeč široki objektivi, drugim daljši, teleobjektivi. Izboljšali pa so zaslonko pri teleobjektivu, kar pomeni, da lahko zajame dobro tretjino več svetlobe in še malenkost lepše zamegli ozadje.

Za vsakim izmed objektivov je tipalo z 12 milijoni pik, seveda pa je za vse večji del obdelave odgovorna programska oprema. Znotraj nekoliko prenovljene aplikacije za fotografiranje imamo sicer diskretno možnost konkretne izbire objektiva (sicer z nekoliko neintuitivnimi zapisi 0,5x, 1x in 2x), če s prstom za trenutek obstanemo na teh oznakah, pa se odpre kolesce za zvezni prehod med ponujenimi goriščnicami. Telefon menjuje med objektivi, a tega skoraj ne opazimo, izkušnja je zelo dobra.

Odlično se izkaže tudi druga novost, nočni način. Ta je sicer uporaben le pri srednjem in daljšem objektivu, a smo bili presenečeni, kako dobro se obnese. V praktično popolni temi (naši strežniški sobi, kjer so glavni vir osvetlitve različne svetilke LED) je v treh sekundah izdelal presenetljivo dobro fotografijo. Telefon zajema več posnetkov in jih digitalno združi, pri tem seveda pomaga, da je čim bolj pri miru, zajem fotografije traja do tri sekunde. V primerjavi z doslej najboljšim nočno fotografskim telefonom, Huaweijevim P30 Pro, so fotografije nekoliko ostrejše in svetlejše, imajo manj šuma, a hkrati se tudi hitreje izgubijo podrobnosti v zelo svetlih delih.

Kot vsako leto so tudi tokrat v telefon vgradili zmogljivejšo strojno opremo. Prav nenavadno se nam zdi, da sta ta trenutek najzmogljivejša telefona v naših tabelah lanskoletna iPhone XS in XS Max. Tako pač pokaže preizkus procesorske zmogljivosti Geekbench. Očitno pa ima Apple pri svojem procesorju vsaj leto prednosti pred vso konkurenco. Novi par telefonov je namreč še 15 odstotkov hitrejši pri enojedrnih opravilih in 20 odstotkov pri večjedrnih. V praksi tega sicer ne opazimo – po večdnevni rabi novinca se nam njegov predhodnik ni zdel nič počasnejši. Res pa je, da se te razlike sčasoma (torej z zahtevnejšimi aplikacijami in operacijskim sistemom) stopnjujejo.

Ena izmed bolj občutnih razlik je večji akumulator. Pri Applu pravijo, da je v iPhone 11 Pro vgrajen 20 odstotkov večji akumulator kot pri predhodniku, pri večjem modelu Max je 25 odstotkov večji. Merjenje vzdržljivosti akumulatorja je sicer sizifovo delo – nekatere kombinacije strojne in programske opreme dlje zdržijo pri zahtevnejših opravilih, druge pri milejših. Različni uporabniki imamo različne navade in zahteve – od tistih, ki igrajo energijsko zahtevne igre, do onih, ki s telefonom predvsem brskajo po spletu. Po naših izkušnjah bi rekli, da je Applova nazivna izboljšava akumulatorja oziroma njegove vzdržljivosti kar točna. Nam zdrži iPhone XS slaba dva dni oziroma je pri opoldanskem polnjenju nekje okoli 40 odstotkov, novi 11 Pro pa se je ob enaki rabi držal pri okoli 50.

Načelno bi lahko končno pohvalili Apple, saj po novem dobimo ob telefonu tudi hitri napajalnik. Ta je po velikosti primerljiv z napajalnikom, namenjenim tablicam iPad, ki ponuja moč 18 W, telefon pa do 50 odstotkov napolni v pol ure. A iskreno povedano, Apple bi moral to začeti ponujati že pred leti – pri zmogljivejših napravah Android je to že nekaj časa tako rekoč samoumevno.

Poleg opisanih strojnih novosti imata telefona nameščen novi iOS 13. Ta je seveda na voljo tudi za starejše naprave (vse do vključno iPhone 6S izpred štirih let), o njem smo sicer že pisali. Vseeno pa velja omeniti največjo novost – temni način Dark Mode. Ta je namreč na telefonih z zasloni OLED še lepši in priročnejši kot pri napravah s klasičnimi zasloni LCD, hkrati pa pomaga tudi pri varčevanju z energijo. Sami smo na omenjen temni način preklopili tudi na osebnem iPhone XS in moramo priznati, da nam je v nekaj tednih prirasel k srcu. Temni način lahko vklopimo ročno (in celo v Control Center dodamo ikono za hitrejši preklop), lahko pa nastavimo samodejno menjavo ob sončnem zahodu. To sicer ne vpliva na aplikacije tretjih razvijalcev, čeprav ti pogosto ponujajo lastno temno prevleko, hkrati pa bodo tudi spletne strani ostale bele. Apple sicer ponuja možnost Smart Invert Colors, ki poskuša inteligentno popraviti tudi te barve, a se ta možnost pogosto skrega s temnimi preoblekami posameznih aplikacij. Tako dobimo črne spletne strani z belim besedilom, a postanejo sicer temne aplikacije spet svetle.

Letošnja nadgradnja Applovih telefonov ne prinaša nič zares kritičnega, vseeno pa gre za soliden napredek. Telefona sta hitrejša, ponujata zmogljivejši akumulator in kakovostnejši ter bolj uporaben fotoaparat.

Seveda pa se moramo ustaviti ob ceni, ki je, kot smo pri Applu vajeni, visoka. Sicer je praktično enaka, kot je bila lani pri modelih XS in XS Max, a vseeno – skoraj 1.200 evrov za manjši in 1.300 za večji model ni malo denarja. Kot smo omenili v uvodu, je sicer na voljo tudi vstopni model iPhone 11 za slabih 900 evrov, njegova glavna hiba pa je slabši zaslon. Ob tem nas je zmotila tudi velikost pogona, ki je na voljo pri teh vstopnih modelih – ponujajo namreč le 64 GB, pol manj kot večina konkurence. Naslednji korak navzgor je že 256 GB, a velja 1.400 evrov za model Pro in 1.500 evrov za večji Pro Max.

iPhone 11 Pro

Hitrost delovanja: 10

Kakovost izdelave: 10

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: Od 1.180 EUR (64 GB).

Za: Hitrost delovanja, kakovost izdelave, vzdržljivost akumulatorja, fotoaparat.

Proti: Cena, velikost pogona pri osnovnem modelu.

iPhone 11 Pro Max

Hitrost delovanja: 10

Kakovost izdelave: 10

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: Od 1.300 EUR (64 GB).