Test prenosnikov - Računalniška prevetritev
Ob koncu poletnih počitnic se jeseni marsikdo spravi k nakupu novega računalnika, zato smo se pri Monitorju lotili večjega preizkusa računalnikov, namenjenih domačim uporabnikom.
Letošnje leto je vsekakor nenavadno in drugačno, kot smo jih vajeni. Jasno govorimo o domači in svetovni situaciji, povezani s koronavirusom. Ta je močno spremenila naše delovno in zasebno življenje, to se pa seveda kaže tudi v naših računalniških navadah.
Z nastopom splošnih karanten in priporočil, da se čim več dela opravi na daljavo, so določeni kosi računalniške opreme hitro zleteli s polic. Še danes, pol leta po začetku resnejše situacije v Sloveniji, je zaloga določenih spletnih kamer presenetljivo omejena. Jasno, gre za izredno popularne dodatke v času, ko je število spletnih sestankov in konferenc skokovito naraslo.
A so se po besedah naših trgovcev dobro prodajale tudi druge računalniške naprave. Od različnih dodatkov in pisarniških naprav, denimo tiskalnikov, pisarniških stolov, tipkovnic, brezžičnih usmerjevalnikov, pa do naprav, namenjenih zagrizenim igričarjem (od strojne opreme, denimo grafične kartice, in od dodatkov miši, slušalke, volani in igralni ploščki). In, da, tudi prenosnikov.
V zadnjih letih opažamo, da je pri marsikaterem domačem uporabniku telefon prevzel vlogo glavnega osebnega računalnika.
V zadnjih letih opažamo, da je pri marsikaterem domačem uporabniku telefon prevzel vlogo glavnega osebnega računalnika. V službi se sicer dela na računalniku, doma oziroma v osebnem življenju pa ponudi pametni telefon praktično vse, kar potrebujemo – z njim visimo na družabnih omrežjih, beremo novice, preverjamo zemljevide, vreme, nakupujemo, plačujemo itd. Tako se je število klasičnih računalnikov v gospodinjstvih počasi začelo krčiti – mogoče je dovolj le en družinski računalnik, nekateri pa še tega ne potrebujejo.
Koronavirus je vse to seveda obrnil na glavo. Kar naenkrat je marsikdo prešel na delo od doma – nekateri so imeli možnost prenesti službene računalnike domov, drugi so vpregli družinski računalnik in ga postavili v novo vlogo. A pogosto je doma obsedel več kot le en družinski član – vsak izmed otrok je imel obveznosti, ki so se odvijale prek spleta oziroma računalnika. Nekaj dela se da opraviti prek telefonov in tablic, vsega pa vseeno ne.
Tako je prodaja računalnikov še vedno presenetljivo solidna, seveda glede na okoliščine (torej zaprtje trgovin, tudi pogosta odpuščanja in zato manjšo kupno moč). In ko govorimo o prodaji računalnikov, imamo seveda v mislih predvsem prenosnike, saj je razmerje prodanih prenosnikov v primerjavi z namiznimi računalniki okoli tri proti ena.
Če se je v začetku karantene prodajalo predvsem tedanje zaloge, pa predstavlja zdaj veliko omejitev dobavna veriga. Po naših pogovorih se velik del dobavljenih računalnikov prodaja sproti, zato smo imeli tudi sami težave pri dobavi testnih prenosnikov. Lahko rečemo, da smo sicer kar zadovoljni z nabranimi modeli, saj smo preizkusili 18 različnih prenosnikov štirih proizvajalcev.
Žal manjkajo prenosniki podjetja Dell, konkretno zaradi podhranjenostjo z zalogo in dobavo. Upali smo tudi, da bomo lahko preizkusili cenejše prenosnike podjetja Huawei, a se je pri njih zaradi novosti modelov na žalost nekoliko zavleklo (prejšnji mesec smo sicer preizkusili njihov najzmogljivejši model in bili z njim zelo zadovoljni, zato upamo, da bomo kmalu v roke dobili tudi dostopnejše modele).
Pri tokratnem preizkusu smo se osredotočili ravno na domače uporabnike. Ob tem smo imeli v mislih nekako tri segmente oziroma ciljne skupine. Prvi so tisti, kjer je pomembna predvsem nizka cena. Po možnosti doma sploh nimajo računalnika, a ga v novonastalih razmerah enostavno potrebujejo, vendar se jim zdi škoda zapravljati za nekaj, česar morda čez nekaj mesecev ne bodo več tako pogosto potrebovali. Ali pa pač morajo zamenjati starejši računalnik, ki je še komaj pri življenju.
Naslednja skupina so zahtevnejši domači uporabniki, tudi taki, ki uporabljajo prenosnik tudi v službene namene, recimo tudi v okviru družinskega oziroma samostojnega podjetja. Torej je cena malo manj pomembna, saj si želijo nekaj zmogljivejšega, po možnosti tudi nekaj tanjšega in lažjega, kar bo lažje prenašati naokoli v negotovih časih, ko se ne ve, koliko dni bomo delali v pisarni in koliko od doma).
Ko govorimo o prodaji računalnikov, imamo seveda v mislih predvsem prenosnike, saj je razmerje prodanih prenosnikov v primerjavi z namiznimi računalniki okoli tri proti ena.
Zadnja skupina pa so vsi, ki bi prenosnik uporabljali tudi za igranje zahtevnejših iger. V tej skupini so seveda mlajši pa tudi vsi, za katere je računalnik tudi vir zabave. V času karantene se je prodaja računalniških iger močno dvignila, tudi vse statistike o igranosti iger so bile v strmem porastu. Vse popularnejše je tudi predvajanje igranja v živo prek spleta (t. i. streaming), kjer sta najpopularnejši strani Twitch in YouTube Gaming.
Na preizkusu
Pri vsakem večjem preizkusu cenejših prenosnikov dobimo občutek, da je splošno stanje boljše kot prejšnjikrat. To se tudi letos ni spremenilo, saj smo bili tudi z najcenejšimi prenosniki zelo zadovoljni. Cenovni razpon se je tokrat gibal od dobrih 500 pa do 1.400 evrov. Torej na preizkus nismo dobili kakšnih res poceni modelov, a vseeno lahko rečemo, da so danes prenosniki okoli 500 evrov res korak naprej v primerjavi s prejšnjimi generacijami.
Prvi tak napredek je na področju strojne opreme. Vsi preizkušeni prenosniki so namreč opremljeni z vsaj 8 GB pomnilnika, kar je po našem mnenju danes splošni minimum. Zahtevnejši uporabniki, sploh tisti, ki na prenosnik priklopijo še zunanji zaslon in uporabljajo veliko programov hkrati, bodo sicer raje posegli po 16 GB, a vseeno je tudi osem že povsem dovolj za udobno delo.
Osvetlitev tipkovnice je vse pogostejša, kar je nedvomno koristno. Običajno imamo na voljo dve stopnji osvetlitve, ob neuporabi pa se osvetlitev samodejno izključi.
Pohvaliti velja AMD, saj so se predvsem na račun njihove vse resnejše konkurenčnosti znižale cene procesorjev. AMD je namreč tudi pri prenosnikih začel ponujati procesorje, ki so povsem kos Intelovim, a po občutno nižjih cenah. To pa je tudi konkurenta prisililo v spust cen, na koncu pa imamo največjo korist končni uporabniki. Tudi najcenejši prenosniki se tako dobro izkažejo na preizkusih zmogljivosti. Tam se pogosto pojavlja AMD Ryzen 3 ali malenkost zmogljivejši Ryzen 5, tudi Intelovi procesorji Core i3 in i5. Vsi ponujajo dobro zmogljivost za navadna pisarniška opravila.
V času karantene se je prodaja računalniških iger močno dvignila.
Naslednji večji korak je področje zaslonov. Ti so v zadnjih letih ahilova peta cenejših računalnikov, saj je šlo za cenejše matrike TN s slabimi vidnimi koti, kontrasti in barvami. Še v zadnjem letu ali dveh smo tu in tam še našli kak prenosnik z ločljivostjo 1.600 × 900 ali celo 1.366 × 768 pik. Na tem preizkusu so prav vsi prenosniki ponujali klasično ločljivost FullHD, torej 1.920 × 1.080 pik, hkrati imajo tako rekoč vsi vgrajene matrike IPS (pa še tisti, ki je ostal na matriki TN, ponuja višjo kakovost, kot so jo imele te matrike v preteklosti).
Napredek pa se opazi tudi pri ohišjih. Z leti so sestavni deli postali manjši, zaradi varčnejših procesorjev so lahko tudi hladilne rešitve manj zajetne, svoje je dodala tudi odprava optičnih pogonov (torej bralnikov CD in DVD) ter nekaterih večjih vmesnikov. Tako so današnja ohišja tudi pri cenejših prenosnikih tanjša in lažja, manjši so tudi robovi okoli zaslonov, hkrati je tudi sestava vsaj na otip kakovostnejša (skoraj ni škripanja ali zvijanja ohišij). O življenjski dobi sicer težko pišemo, saj imamo prenosnike na preizkusu le kakih deset dni, a splošni vtis je pri vseh preizkušenih modelih zelo dober.
Zgradba
Najbolj kakovostno sicer delujejo ohišja dražjih in tanjših modelov, kjer so v uporabi aluminij in razne kovinske zlitine. Najboljši občutek ponudi HP EliteBook, takoj za petami sta mu tanek Asus VivoBook S14 in večji Lenovo Yoga Creator 7. Glede na ceno ponuja zelo dober občutek kakovosti tudi Acer Swift 5 in preklopni HP Pavilion X360. Ta ponuja tečaje, s katerimi lahko postane tablica, enako deluje tudi Lenovo IdeaPad Flex 5.
Malenkost pod najboljšimi po kakovosti so HP ProBook, Asus VivoBook 15 in Lenovo IdeaPad Creator 5. Podobno solidni so tudi vsi igričarski modeli – ti so seveda občutno debelejši, a vseeno gre za zelo kakovostna ohišja. V ta razred sicer spadajo Asus TUF Gaming A15, Acer Nitro 5 AN515 in oba HP Pavilion, torej 15- in 17-palčni model.
Pohvaliti velja AMD, saj so se predvsem na račun njihove vse resnejše konkurenčnosti znižale cene procesorjev.
Najslabši (najbolj plastičen) občutek med preizkušenimi prenosniki daje ohišje HP 15s-eq1021nm, predvsem ima tudi najmanj prepričljivo in medlo tipkovnico – blizu mu je še Acer Aspire 3. Pri tipkovnicah gre sicer za subjektivno oceno. Nam odgovarjajo tipkovnice z visokimi tipkami ter veliko hoda in tu se najbolje izkažejo vsi igričarski modeli. Tistim, ki jim bolj odgovarjajo nizke tipkovnice tankih prenosnikov, najlažje priporočimo HP EliteBook, a so z izjemo prej omenjenih dveh cenejših modelov (torej Acerja in HP) vse tipkovnice dobre. Vse pogostejša pa je tudi osvetlitev tipkovnice – več kot polovica preizkušenih prenosnikov to ponuja, kateri točno pa je zabeleženo v tabeli.
O monitorjih smo že pisali v uvodu, v splošnem smo navdušeni nad stanjem pri prenosnikih nižjega in srednjega razreda. Edini, ki tokrat ni uporabljal matrike IPS, je Asusov vstopni X509JA, a je tudi kakovost tega zaslona več kot dovolj dobra. Sicer so odstopanja tudi pri matrikah IPS, a so vseeno vidni koti pri vseh dovolj dobri. Posebej velja pohvaliti zaslone pri Lenovo IdeaPad Creator 5 in Asus TUF Gaming, saj oba ponujata osveževanje 144 Hz. To je koristno res le pri igrah, a vseeno.
Oba modela Lenovo Creator sta v svojem razredu, kar se tiče moči osvetlitve, med preizkušenimi pa sta oba, ki podpirata uporabo v obliki tablic (torej HP Pavilion X360 in Lenovo IdeaPad Flex 5), seveda tudi občutljiva na dotik. To sta tudi edina, ki uporabljata svetlečo prevleko, ostali imajo matirane zaslone.
Vse pogostejša pa je tudi osvetlitev tipkovnice – več kot polovica preizkušenih prenosnikov to ponuja.
Pri vmesnikih in ostali opremi ni resnih presenečenj. Le najcenejši Acer, model Aspire 3, nima vmesnika USB-C, sicer pa imajo vsi vsaj dva klasična vmesnika USB, večinoma tri, od tega vsaj dva s hitrostjo 3.0. Skoraj vsi ponudijo vsaj en navaden vmesnik USB na obeh straneh, izjeme so le vstopni HP 15s-eq1021nm, Lenovo IdeaPad 5 in Lenovo IdeaPad Flex 5. Enako sicer velja tudi za HP EliteBook 840 G7, a se vsaj malo oddolži z dodatnim vmesnikom USB-C (torej ima dva ta vmesnika, namesto enega kot pri ostalih). HDMI je na vseh prenosnikih, drugega izhoda za grafiko ni. Klasični omrežni vmesnik je pristen pri vseh igričarskih modelih in pri Lenovo IdeaPad Creator 5, HP ProBook 450 G7 ter Acer Aspire 5, a priznavamo, da ga tudi sami vse manj pogrešamo. Koristen je sicer za spletne igre, kjer so pomembni odzivni časi, in za tiste, ki obdelujejo večje datoteke, denimo video posnetke, in jih pri tem shranjujejo na mrežne vire. No, pa tudi za administratorje, ki včasih iščemo težave v omrežjih.
Vsi imajo seveda vgrajene klasične možnosti brezžične povezave, konkretno podpirajo omrežja do 802.11ac, nekateri pa tudi že novi standard 802.11ax. Po našem mnenju to sicer ni preveč pomembno, saj je takih omrežij za zdaj zelo malo, pa tudi razlik v primerjavi s prejšnjim standardom, kar se tiče hitrosti prenosa iz enega računalnika, skoraj ni (prednosti so bolj pri upravljanju omrežij pri prisotnosti več naprav). Kar pogost je tudi bralnik pomnilniških kartic SD. Mogoče nas je presenetil le Lenovo IdeaPad Creator 5, ki tega nima, čeprav je namenjen (kot pove ime) kreativnim uporabnikom, med katere štejemo tudi video- in fotografe.
V uvodu smo že omenili, da se ohišja z leti manjšajo in postajajo lažja, tudi pri najcenejših modelih. Najbolj prenosen je tokrat Acerjev Swift 5, 14-palčni prenosnik debeline pol drugega centimetra in teže enega kilograma. Primerljivo prenosen je še HP EliteBook 840. Prav tako gre za 14-palčni zaslon, a je malenkost debelejši in težji. Na drugi strani so igričarski modeli. Jasno je največji in najtežji HP Pavilion 17, edini 17-palčni prenosnik na tokratnem preizkusu.
Strojna oprema
Iskreno priznamo, da na tem preizkusu ni bilo nobenih res počasnih prenosnikov. Na hitrostnih preizkusih se je sicer najslabše odnesel Acerjev Aspire 3, to pa po zaslugi nenavadno starega procesorja – njegov Intel Core i5-6300U je bil prvič predstavljen septembra leta 2015. Na drugi strani sta najzmogljivejša modela HP Pavilion 17 in Lenovo Yoga Creator 7. Oba uporabljata Intelov Core i7-10750H, Lenovo ob 16 GB pomnilnika, HP pa ob 8 GB.
Rezultati hitrostnih preizkusov so zbrani v grafikonu. Kot že rečeno, vsi preizkušeni prenosniki se dobro obnesejo, tudi razlik med modeli z Intelovimi procesorji in AMD praktično ni, je bolj vprašanje konkretnega procesorja, količine pomnilnika in hitrosti pogona. V programu, ki ga uporabljamo za preizkus hitrosti, je sicer zmogljivost procesorja pomembnejša kot količina pomnilnika (vsaj ko smo pri pragu 8 GB, kjer so tokrat vsi preizkušeni prenosniki).
USB-C se končno le uveljavlja, žal pa bolj na strani računalnikov kot na strani periferije.
Drugi preizkus pa je bolj relevanten za ustvarjalce večpredstavnih vsebin (obdelava fotografij, videa, zvoka), kjer ima odločilno vlogo grafična kartica. Novejši programi namreč s pridom koristijo grafične procesorje za upodabljanje videa in učinkov, za izvoz fotografij itd. Za navadno pisarniško rabo je torej pomemben predvsem prvi preizkus, za ustvarjanje omenjenih vsebin pa drugi.
Seveda smo preverili tudi zmogljivost pri igrah, kjer so v jasni prednosti prenosniki z diskretnimi grafičnimi karticami. Najpopularnejša je tu Nvidia GeForce GTX 1650, odlična grafična kartica za igranje v ločljivosti FullHD. Mogoče velja omeniti, da se s pravimi diskretnimi karticami modeli GeForce MX in AMD Radeon ne morejo kosati.
Pri pogonih tokrat nimamo pripomb, saj smo dokončno zapustili dobo vrtljivih HDD. Standardni velikosti vgrajenih SSD sta 512 ali 256 GB. Tu gre bolj za osebno izbiro – za nekatere uporabnike bo vse premalo, drugi bi lahko shajali tudi z manjšimi pogoni. Pri Acerjevem Nitro 5 se poudarja prosta reža M.2, kamor lahko vgradimo dodatni pogon, enako lahko storimo pri Acerjevem Aspire 5, le da je tam prostor za 2,5-palčni pogon.
Akumulatorji so na žalost področje, ki se že leta ne spreminja. No, nekaj izboljšav vendarle je, a gre to bolj na račun vse bolj varčne strojne opreme in bolj agresivnega varčevanja operacijskega sistema kot pa za napredek pri izdelavi akumulatorjev. Najmanj časa seveda zdržijo zmogljivi igričarski prenosniki z diskretnimi grafičnimi karticami, ostali pa se gibljejo nekje od treh do štirih urah vzdržljivosti pri povprečnem delu.
Pri pogonih tokrat nimamo pripomb, saj smo dokončno zapustili dobo vrtljivih HDD.
Edina resna izjema je HP EliteBook 840, ki je zmogel kar pol sedmo uro. Nekaj k temu sicer pripomore tudi nekoliko varčnejši procesor. Enak prenosnik je na voljo tudi z zmogljivejšimi procesorji, a vseeno bo to odlična izbira za res mobilno delo. Velja pa tudi omeniti razpon med nezahtevnim in zahtevnim delom, kjer je lahko faktor tudi ena proti deset. Torej bo lahko prenosnik pri polni obremenitvi, priklopljenih brezžičnih povezavah (WiFi, bluetooth) in z zaslonom, nastavljenim na največjo svetlost, zdržal komaj kako uro. Isti prenosnik pa bo ob zelo temnem zaslonu, z izklopljenimi brezžičnimi povezavami in ob zelo majhni obremenitvi, denimo ob ogledu filma ali poslušanju glasbe, brez težav zdržal deset ur in več. Svoje doda tudi določena programska oprema, recimo ne ravno optimiziran protivirusni program, ali celo slabo narejena spletna stran, ki v ozadju po nepotrebnem porablja procesorsko moč.
Zlati monitor
Čeprav gre za večji, skupni preizkus prenosnikov, namenjenih domačim uporabnikom, pa bomo na koncu vseeno podali priporočila za tri ločene segmente. Enostavno so preizkušeni prenosniki preveč različni in namenjeni tako različnim tipom rabe, da bi jih bilo nesmiselno primerjati.
V prvi skupini imamo »navadne« domače prenosnike, torej tiste, ki pokrivajo potrebe večine domačih uporabnikov brez specifičnih potreb ali želja. Tu si je največjo pohvalo prislužil Acerjev Aspire 5. Njegova največja prednost je nizka cena, saj velja le dobrih 500 evrov, za ta denar pa dobimo povsem zmogljiv prenosnik z veliko pomnilnika (16 GB) in razmeroma velikim pogonom SSD (512 GB). Njegova največja slabost je dejstvo, da je pri tej ceni brez uporabnega operacijskega sistema. Najboljša alternativa za nekoga, ki išče poceni prenosnik in bi želel nameščen sistem, pa je Asusov X509JA-WB311T. Ta je sicer malenkost manj zmogljiv, a vseeno ponuja vse, kar bi lahko potrebovali, hkrati ima že nameščene tudi Windows 10 Home.
Domačim uporabnikom, ki bi si želeli nekaj več, lahko omenimo še HP ProBook 450 G7. Ta prinese lepše in bolj premijsko ohišje, malenkost zmogljivejšo grafično kartico, največja prednost pa bo zmogljivejša vzdržljivost akumulatorja. Za nekoga, ki išče nekaj res zmogljivega, a si ne želi igričarskega modela, pa omenimo še Lenovo Yoga Creator 7. Gre za enega najzmogljivejših prenosnikov na preizkusu, ob nezahtevnem delu pa tudi enega izmed tišjih.
Naslednji segment so prenosniki, ki že spominjajo na poslovne modele, predvsem s tanjšimi in z lažjimi ohišji. Ti ponujajo bolj kakovostne materiale in dodelan videz ob solidni zmogljivosti in varčnem delovanju. Pred desetletjem in več se je ta segment vzpostavil kot samostojni razred t. i. ultrabookov, v zadnjih letih pa se je vse skupaj razširilo po celotni cenovni in zmogljivostni lestvici, hkrati pa so tudi navadni prenosniki vse tanjši in lažji.
V tem segmentu se je po našem mnenju najbolje izkazal HP EliteBook 840 G7. Gre za res lep prenosnik s tankim kovinskim ohišjem, njegova največja prednost pa je varčno delovanje, zaradi katerega je več kot primeren tudi za mobilno delo. Gre za že bolj poslovni model, ki ima tudi bralnik prstnih odtisov in podatkovnih kartic (Smart card). Cenejša alternativa je Asus VivoBook S14, ki je celo nekoliko zmogljivejši in tanjši, a bomo pri njem hitreje iskali priklop za elektriko – je pa nekaj sto evrov cenejši.
Popolno nasprotje pa so prenosniki, namenjeni zahtevnim igralcem iger. Teh je v zadnjih letih vse več. Tako kot vsi segmenti prenosnikov so tudi ti postali malenkost tanjši in lažji – čeprav so še vedno med najdebelejšimi in najtežjimi. Glavna posebnost teh modelov je seveda diskretna grafična kartica, pogosto pa tudi bolj agresivno oblikovanje z barvnimi detajli, včasih tudi z barvno osvetljavo tipkovnic. Za igre sicer še najbolj priporočamo nakup namiznega računalnika, ki v primerjavi s prenosnikom ponuja več zmogljivosti, predvsem pa boljše naknadne možnosti nadgradnje, a se zavedamo, da je nakup prenosnika bolj enostaven, pogosto pa zaradi prostorske stiske in zahtevane mobilnosti tudi edina resna izbira.
Za igre nas je tokrat najbolj prepričal Acerjev Nitro 5 AN545. Ponuja odlično razmerje med dovolj dosegljivo ceno in dobro zmogljivostjo, tako grafične kartice kot procesorja in količine pomnilnika. Kot prednost štejemo tudi možnost vgradnje dodatnega pogona M.2, kar je ob velikosti nekaterih novih iger izredno uporabno. Hkrati je tudi eden izmed redkih, ki že podpira tudi brezžični standard 802.11ax.
Za nekaj več denarja pa je solidna alternativa tudi Asus TUF Gaming A15. Ta je v primerjavi z omenjenim Acerjevim modelom še malenkost zmogljivejši (tako pri grafični kartici kot pri procesorju), dodatna prednost pa je tudi zaslon z osveževalno frekvenco 144 Hz. Uporabnost tega je sicer odvisna od iger, ki jih igramo – pri igrah s hitro akcijo, denimo strelskih ali dirkalnih, bo to zelo koristno, pri strategijah ali simulacijah letenja pa višje frekvence sploh ne bomo pogrešali niti opazili.
Minimalne zahteve
Na preizkusu se je sicer nabralo kar nekaj različnih prenosnikov, a v spletnih trgovinah najdemo še nešteto kombinacij in alternativ. Določen model pogosto najdemo v različnih sestavah, denimo z večjo ali manjšo količino pomnilnika, drugim procesorjem (pogosto nam proizvajalci ponudijo navzven enake modele s procesorji Intela in AMD), drugim pogonom itd. Od tod tudi tiste številčno-črkovne oznake na koncu imena prenosnika – s tem označujejo konkretno sestavo.
Tako vedno radi podamo še neke splošne okvire, ki so po našem mnenju priporočljivi. Pohvalno je, da so imeli vsi prenosniki na preizkusu vsaj 8 GB pomnilnika, kar je po našem mnenju danes dobra osnova. Zahtevni uporabniki lahko gredo tudi više, a za večino to ni potrebno, sploh če smo omejeni z razpoložljivimi sredstvi.
Veseli nas, da pri pogonih ni več klasičnih vrtljivih HDD, so pa SSD še vedno razmeroma majhni. Za uporabnika, ki na prenosniku nima večje zbirke fotografij, videov ali iger, bo 256 GB načelno dovolj. Seveda bo 512 GB bolj udobno in se bo kasneje zapolnilo. Prenosniki, ki pa ponujajo več, so vsaj v tem trenutku še vedno opazno dražji. Pogoni SSD se sicer redno cenijo, a se to sprva opazi pri samostojno kupljenih pogojih, pri računalnikih z že vgrajenimi pogoni pa moramo na pocenitve še počakati.
Pri procesorjih menimo, da bodo za povprečne uporabnike že Intelovi modeli Core i3 ali AMD Ryzen 3 dovolj zmogljivi za vsakdanje delo. Poleg serije procesorja velja biti pozoren tudi na njegovo generacijo, saj se hitrostne razlike med generacijami kar hitro občutijo (sploh pri preskoku dveh generacij ali več). Zmogljivost procesorja je sicer običajno obratno sorazmerna z njegovo porabo energije.
