Test Samsung Galaxy Note20 Ultra - Nadgrajena in dodelana beležnica

Samsungove beležnice (torej telefoni Galaxy Note) so zadnja leta bolj ali manj »spolirani« telefoni zadnje serije Galaxy S in tudi tokrat je tako. Kar seveda sploh ni slabo.

Letošnji telefoni serije Galaxy S so po vseh kriterijih vrhunski, zato ne čudi, da bomo isto rekli tudi za najmočnejšega iz serije Galaxy Note20 – model Ultra. Malce bomo poenostavili, toda to je Galaxy S20 Ultra z nekaj nadgradnjami in popravki, z malce bolj tradicionalno oglatim ohišjem/zaslonom in dodanim peresom S-Pen.

Najprej – zaslon ima diagonalo kar 6,9 palca. Spomnimo se, nekoč smo kupovali tablice, ki so imele 7-palčne zaslone. Res pa je, da so imele več roba, najnovejši telefoni, tudi Note20 Ultra, jih skorajda nimajo več. Sliko prikazuje odličen zaslon AMOLED, ki omogoča 120-herčno osveževanje, zaradi česar je delo z zaslonom izredno mehko. Novost v primerjavi s telefoni Galaxy S20, ki so tak zaslon prvi uvedli, je, da se osveževanje samodejno prilagaja. Če ga potrebujemo, se vklopi, če ga ne, se izklopi (frekvenca se zmanjša). Razlog? Varčevanje z električno energijo. Modeli Galaxy S20 so v 120-herčnem načinu baterijo porabili več kot 20 odstotkov hitreje kot v 60-herčnem. Potrdimo lahko, da v Note20 Ultra vgrajena baterija 4.500 mAh brez težav zdrži dan napornega dela, celo dva.

Kot se za model »ultra« zadnje čase spodobi, ima najmočnejša beležnica na zadnji strani tudi gigantski izbočen del za kamero. Kamere so tri – ultraširoka, telefoto in običajna (ta uporablja Samsungovovo 108-megapikno tipalo). Izstopa seveda kamera telefoto, ki je narejena v obliki položenega periskopa in omogoča odličen petkratni optični zum (mimogrede, letošnji najmočnejši Huawei omogoča že desetkratni zum!). Po novem je paketu dodan še laserski merilnik razdalje, zaradi česar je ostrenje hitrejše in natančnejše kot pri modelih Galaxy S20. Nekaj pripomb imamo le na algoritme glajenja in »olepševanja«, ki se pretirano oglašajo pri kameri za selfije.

Sicer pa je delo z najmočnejšo beležnico v užitek. Pero deluje odlično, vgrajena aplikacija za izdelavo zapiskov ravno tako. Omogoča celo zajemanje pisane pisave in pretvorbo (OCR) v običajne znake. Dokaj dobro. Pero omogoča nekaj »fensi« daljinskih upravljanj telefona, toda menimo, da prav veliko lastnikov tega telefona tega ne bo uporabljalo.

Petkratni zum deluje odlično. Pri večjih povečavah vstopijo algoritmi in rezultat je zato slabši.

Vgrajeni namizni način delovanja Dex po novem deluje brezžično (prek Miracasta), kar pomeni, da zanj potrebujemo televizor oziroma ustrezno brezžično opremljen monitor.

In – novost je vgrajen čip za UWB (Ultra Wide Band), ki za zdaj nima nobene resne uporabe (o UWB smo v Monitorju že pisali). Toda če ga imajo Applovi telefoni, ga morajo imeti tudi Samsungovi.

In to je v resnici to – kot rečeno, Note20 Ultra je nekoliko izboljšan telefon S20 Ultra. Če potrebujete in uporabljate pero, vas bo navdušil, če ga ne, nakup, še posebej pa nadgradnja, ne bosta nujna.

Še to – na voljo je tudi nekoliko cenejši model Note20 (brez Ultra), ki je manjši in – nima 120-herčnega zaslona. Ker kljub temu stane skoraj tisoč evrov, bi ta model težje priporočili kot tokrat preizkušenega Ultra.