Test SSD - Še pomnite?
Neverjetno, kako lahko različne vrste tehnologij sobivajo v prostoru in času. Ob besedici SSD si lahko vsak posameznik v spomin prikliče svojo podobo te tehnologije pomnilniških modulov brez vrtečih se delov: od 2,5-palčnih pogonov, kartic NVME M.2 različnih dolžin, kapacitet in hladilnih reber pa vse do namenskih kartic PCIe.
Z veseljem poročamo, da je na trgu še vedno moč najti vse prej omenjene oblike pogonov za shranjevanje podatkov. A ker kvantiteta ne prinaša nujno tudi kvalitete, smo v laboratoriju zbrali na kup povprečen presek tega, kar naše tržišče ponuja. Premerili smo jih s testnimi programi, t.i. sintetičnimi testi in med njimi ugotovili dokaj velike razlike, kar lahko vidite tudi v grafikonih, ki smo jih sestavili.
Pričakovali bi, da »hitreje« na sintetičnih preizkusih tudi v praksi pomeni bistvene pohitritve delovanja našega domačega sistema. A če smo pred 15 leti s spuščeno čeljustjo opazovali, kako hitro se nameščajo Okna na naš čisto nov SATA SSD, so razlike na vmesnikih PCIe različnih generacij precej manjše od pričakovanega. Kdor je pod vtisom, da se bodo Okna na PCIe SSD pete generacije odprla v vsega sekundi, ga moramo takoj razočarati; razlika v primerjavi s SSD tretje generacije je v najboljšem primeru nekaj sekund, pri namestitvi Windows 11 pa do največ minute. Veliko zagonskega časa računalnika namreč pobere sam postopek postavljanja računalnika pred nalaganjem operacijskega sistema (post up), ki se na različnih napravah in ob različnih nastavitvah različno dolgo »vleče«. Namestitev Oken je vsaj uvodnih nekaj minut najbolj odvisna od medija oziroma hitrosti omrežja, prek katerega prekopiramo osnovne datoteke sistema, kasneje pa nedvomno tudi od internetne povezave, ko se nameščajo gonilniki in posodobitve.
Veselje tako kar nekako splahni, a poglavitni razlog za nakup hitrega bliskovnega pogona ni v zagonu Oken, ampak namenskih programov (tudi iger, če nismo podjetje, kjer so v ospredju zbirke podatkov), ki znajo izkoristiti vse prednosti tehnologij, kot je DirectStorage ali pa stiskanje in/ali kriptiranje podatkov v realnem času. Omenili smo DirectStorage – ideja je, da bi se, denimo, teksture za računalniško igro iz pogona SSD prenesle neposredno v pomnilnik grafične kartice in tako povsem zaobšle procesor. Na ta način se nalaganje določenih segmentov igre zgodi tako rekoč v trenutku, izginejo nalagalni časi, meniji in igra teče bolj mehko. Tudi igralna konzola Playstation 5 za razširitev osnovnega pomnilnika konzole potrebuje SSD vsaj četrte generacije vmesnika PCIe in hitrosti branja ter zapisovanja vsaj 5.000 MB/s, ker na svojstveni način implementira prav prej omenjeni tehnologiji. Tehnologijo DirectStorage podpira že kar precej naprav na tržišču, v resnici pa je največja cokla v razvoju pomanjkanje programja za PC-platformo, ki bi to tehnologijo v resnici uporabljalo.
Skok v preteklost in po slovarčku tujk
Da ob vseh kraticah in tehnologijah ne pomešamo pojmov, si najprej osvežimo naš biološki spomin.
Kot že samo ime pove, »diski« SSD ne vsebujejo mehanskih delov, ampak za shranjevanje uporabljajo integrirana vezja, natančneje »bliskovni« (Flash) pomnilnik in namenski krmilnik pomnilnika. Krmilnike po pravilu dandanes glavni proizvajalci pogonov SSD razvijajo sami, saj na tak način najbolj optimizirajo delovanje lastnih pomnilnikov. Pomnilnik večinoma uporablja tehnologijo celic NAND, ki slovi po tem, da je cenovno učinkovita, saj ponuja visoko stopnjo zmogljivosti pomnjenja in dobro vzdržljivost, njena največja težava pa je nezanesljivost, predvsem zapisovanja podatkov. Nadgrajena tehnologija 3D NAND, ki jo uporablja večina modernih pogonov SSD, pomnilniške celice vertikalno nalaga v plasti in ustvarja tridimenzionalne strukture (na preizkusu je imel Crucialov pogon T700 kar 232 slojev, napovedujejo pa se pogoni z več kot 500 plastmi).
Pomnilniške celice se med seboj delijo glede na to, koliko bitov lahko shranijo v posamezno celico. Tako poznamo SLC (Single-Level Cell oziroma celice, ki shranijo en bit v dve mogoči napetostni stanji), MLC (Multi-Level Cell oziroma celice, ki shranijo dva bita v štiri mogoča napetostna stanja), TLC (Triple-Level Cell oziroma celice, ki shranijo tri bite v osem mogočih napetostnih stanj) in še QLC (Quad-Level Cell oziroma celice, ki shranijo štiri bite v kar 16 mogočih napetostnih stanj). Z večanjem bitov na celico se žal zmanjšuje zmogljivost ciklov zapisovanja in brisanja; pri SLC SSD je ta okrog 100.000 ciklov, pri QLC SSD pa le še okrog 1.000.
Vmesnik SATA je pri modernih pogonih stvar preteklosti; vmesnik je omejen na hitrosti prenosa do največ 6 Gb/s, kar je glede na teoretične zmožnosti pogonov SSD odločno premalo. Vseeno pogoni na tem vmesniku ostajajo kot cenovno dostopna alternativa za starejše računalnike ali za hranjenje podatkov, kjer hitrost ne igra tako pomembne vloge (tudi zato dandanes še vedno lahko kupimo klasične magnetne diske z vrtečimi se ploščami).
Moderni pogoni SSD uporabljajo vmesnik PCIe (Peripheral Component Interconnect Express – hitra povezava perifernih komponent), ki je trenutno prišel do pete generacijske različice. Na trgu tako vzporedno najdemo pogone SSD, ki so zasnovani na različnih generacijah vmesnika PCIe, zato je tudi njihova največja končna hitrost različna, kar pa se pri cenah včasih niti ne pozna. Tretja generacija vmesnika PCIe ima prepustnost 8 GT/s (Giga transferjev na sekundo), kar v praksi omogoča hitrosti do okrog 3.500 MB/s, četrta 16 GT/s (v praksi se hitrosti gibljejo okrog 7.700 MB/s), peta pa 32 GT/s (kar teoretično omogoča hitrosti čez 14.000 MB/s). Vmesniki so sicer za združljivi za nazaj, vendar pa se v praksi izkaže, da je najbolj optimalno nastaviti pravo različico vmesnika že v nastavitvah matične plošče.
NVMe (Non-Volatile Memory Express) je protokol za PCIe, ki je bil posebej zasnovan za pogone SSD. Oznaka M.2 pa označuje fizično obliko pogonov SSD, ki je precej manjša od nekdaj tradicionalne 2,5-palčne zasnove magnetnih diskov in se ponavadi zapisuje v štirimestni številčni obliki (recimo 2280, kjer prvi dve števki predstavljata širino (22 mm), druga pa dolžino pogona, ki je najpogosteje 80 mm, obstajajo pa tudi krajše in daljše različice). Debelina samega pogona je odvisna od tega, ali so pomnilniški čipi nameščeni na eno stran ali na obe. Ne gre spregledati dejstva, da lahko pogone M.2 SSD najdemo tako v SATA kot v različici PCIe/NVME, ločita pa se po številu zarez na priklopu, ki ga lahko primerjamo s tistimi na pomnilniku RAM (SATA ima dve zarezi, PCIe/NVME pa samo eno).
Predvsem v zahtevnih strežniških okoljih lahko najdemo tudi pogone SSD z oznako U.2. Glavni razlog razvoja pogonov U.2 je bila želja po priključitvi novih SSD v isto infrastrukturo, ki jo uporabljajo stari diski SAS in SATA, ne da bi morali zaustaviti strežnik.
Za trenutek se zaustavimo še pri predpomnilniku. V starejših 2,5-palčnih izvedenkah pogonov SATA SSD običajno najdemo okrog 64 MB bliskovnega pomnilnika vrste SLC, v novejših PCIe/NVMe pa predpomnilnik LPDDR4 DRAM, ki občutno izboljša predvsem zapisovanje podatkov v pomnilniške celice.
Večkrat smo že pisali o tem, da se pri klasičnih magnetnih diskih napake dogajajo predvsem pri branju podatkov, pri diskih SSD pa pogosteje ravno nasprotno, torej pri zapisovanju. Proizvajalci so v preteklosti pogostokrat navajali številke, koliko delovnih ur je pogon sposoben delovati brez napake, še pogosteje pa podatek, koliko ciklov zapisovanja in brisanja so celice sposobne, preden odpovedo. Na pogonih tako pogosto najdemo zapis TBW ali krajše zmogljivost zapisovanja terabajtov, ki je bila na našem preizkusu v povprečju okrog 600. Vsi pogoni dandanes dobro obvladujejo različne tehnologije enakomerne obremenitve pomnilniških celic, zato je ta podatek verodostojen in tudi pomemben za tiste, ki nameravajo podatke na nosilcu pogosto menjavati.
Pogled v laboratorij
V tokratnem preizkusnem računalniku, ki nam ga je v sestavo prijazno posodilo podjetje Komponentko.si, je na Gigabytovi matični plošči Z790 AERO G (s podporo za PCIe 5) tiktakal Intelov procesor Core i5-12400F, povezan z dvema ploščicama 16 GB T-Force DDR5 PC5-38400 in grafično kartico NVidia GeForce RTX3070.
Meritve hitrosti prenosa podatkov smo opravili v dveh programih; Crystal Disk Mark 8.04 smo uporabljali kot izhodišče, da smo lahko takoj opazili morebitna odstopanja, podrobneje pa smo zmogljivosti preizkušali v programu PerformanceTest 11.0 podjetja PassMark Software. Na najhitrejših predstavnikih pogonov iz posameznega sklopa smo opravili tudi nekaj meritev vsakodnevnih opravil, kot so nameščanje Windows operacijskega sistema, čas zagona Oken, čas zagona Photoshop projekta ipd., o čemer lahko berete v ločenem okvirčku.
Crucial T700 PRO
1 TB
Izdeluje: www.crucial.com
Prodaja: www.komponentko.si
Cena: 219 EUR
Za: Podpora PCIe 5, velike hitrosti zaporednega branja, optimiziran za tehnologijo DirectStorage.
Proti: Prihajajoči novi tekmeci bodo še hitrejši, priporočena uporaba hladilnika, neenakomerna zmogljivost pri zapisovanju. Novosti stanejo.
Crucial T500 PRO
1 TB
Izdeluje: www.crucial.com
Prodaja: www.komponentko.si
Cena: 115 EUR
Za: Podpora programskemu šifriranju, ugodna cena.
Proti: Neenakomerna zmogljivost pri zapisovanju.
Crucial P3
1 TB
Izdeluje: www.crucial.com
Prodaja: www.komponentko.si
Cena: 95 EUR
Za: Cena.
Proti: Tehnologija QLC in brez predpomnilnika DRAM.
Crucial BX500
1 TB
Izdeluje: www.crucial.com
Prodaja: www.komponentko.si
Cena: 79 EUR
Za: Manjše hitrosti prenosa kot konkurenca.
Proti: Samo triletna garancija, brez predpomnilnika DRAM.
Podjetje Crucial je bilo na našem preizkusu edino, ki je dostavilo tudi pogon SSD pete generacije vmesnika PCIe. Da je tehnologija še v povojih, se je izkazalo ob zelo neenakomernih meritvah, ki so predvsem pri zapisovanju odstopale od navedenih. Naj ob tem dodamo, da smo namestili vse dostopne posodobitve strojne programske opreme matične plošče in pogona ter tudi gonilnikov. Rezultati med modeloma T700 PRO in T500 PRO (PCIe 4) se v polovici meritev bistveno ne razlikujejo, kar nakazuje, da posodobljeni krmilnik predvsem izkorišča višjo stopnjo prepustnosti vmesnika. T500 PRO je prišel najbliže temu, da bi ga lahko priporočili kot najboljši nakup med ceno in zmogljivostjo, a je cena v naših krajih še vedno precej zasoljena in do 20 odstotkov višja kot v tujini.
Cenejša modela P3 in BX500 je, upoštevajoč vgrajeno tehnologijo in podano ceno, resnično težko priporočiti. S samo hitrostjo zapisovanja in branja v grobem ni nič kaj dosti narobe, a glede na to, da konkurenca za nižjo ceno ponuja isto oziroma v nekaterih primerih celo bistveno več, predvsem garancije, se jima raje izognite.
Samsung SSD 990 PRO
4 TB
Izdeluje: www.samsung.com
Prodaja: www.komponentko.si
Cena: 419 EUR oziroma 439 EUR s hladilnikom
Za: Enakomerne meritve, ugodna cena za TB …
Proti: Visoka skupna cena, če dodamo hladilnik.
Samsung SSD 980
1 TB
Izdeluje: www.samsung.com
Prodaja: www.komponentko.si
Cena: 125 EUR
Za: Strojno šifriranje.
Proti: Brez predpomnilnika DRAM, visoka cena.
Samsung 870 EVO
1 TB
Izdeluje: www.samsung.com
Prodaja: www.komponentko.si
Cena: 109 EUR
Za: Strojno šifriranje, pomnilnik DRAM, enakomerna hitrost, nadpovprečna vzdržljivost.
Proti: Cena na ravni SSD PCIe četrte generacije.
Samsungovi pogoni SSD so od nekdaj veljali za zanesljive, robustne in »enakomerne«, kar lahko po preizkusih samo potrdimo. Namenska programska oprema Samsung Magician »čarobno« poskrbi, da imajo pogoni vedno nameščeno zadnjo različico strojne programske opreme, meritve pa so pokazale daleč najmanj odstopanj od vseh preizkušenih modelov. Modeli 990 Pro so sicer četrte generacije vmesnika PCIe, a veljajo za najvzdržljivejše v Samsungovi »falangi«. Posebej nas je navdušil primerek 4 TB, ki ponuja izredno ceno na 1 TB zmogljivosti, a na koncu vendarle nanese krepko čez 400 EUR! Žal pa na preizkus nismo dobili nobenega primerka družine pogonov 990 Evo, ki ponujajo najboljšo zmogljivost v peti generaciji vmesnika PCIe.
Tudi starejša člana Samsungove družine SSD 980 in 870 EVO se ponašata s kar nekaj bombončki, a cena denarnicam ni preveč prijazna, zato pogona priporočamo predvsem tistim, ki strojno šifriranje zares potrebujejo.
Lexar NM620
1 TB
Izdeluje: www.lexar.com
Prodaja: www.komponentko.si
Cena: 69 EUR
Za: Nadpovprečna vzdržljivost, cena.
Proti: Brez predpomnilnika DRAM.
Lexar NS100
1 TB
Izdeluje: www.lexar.com
Prodaja: www.komponentko.si
Cena: 69 EUR
Za: Enakomerne meritve hitrosti.
Proti: Samo triletna garancija, brez predpomnilnika DRAM, podpovprečna vzdržljivost.
Podjetje Lexar je pred časom kupilo podjetje Innogrit, ki je slovelo po razvoju namenskih krmilnikov pomnilnika. Na tej osnovi je nastal pogon PCIe/NVMe NM620, ki se ponaša z nadpovprečno vzdržljivostjo in odlično ceno za pogon tretje generacije. A žal nič več kot to, saj so predpomnilnik DRAM vključili šele v četrto generacijo PCIe pogonov SSD, ki pa jih žal nismo prejeli na preizkus (denimo modela NM710 in NM800PRO). Modelov pete generacije PCIe podjetje še ni predstavilo.
Model NS100 je SATA 2,5-palčni SSD, ki ga zaradi enakomerne in stalne hitrosti lahko priporočimo tistim, ki potrebujejo dober disk, niso zahtevni glede uporabe in vzdržljivosti ter obenem ne želijo plačati previsoke cene za, denimo, arhivski pogon.
Kaj torej kupiti?
Če kupujete povsem nov sistem in želite vseeno nekoliko prihraniti, potem sezite po tretji generaciji PCIe SSD, le pri matični plošči ne skoparite in si omislite največ, kar lahko. Take matične plošče imajo najmanj dva priklopa PCIe/M.2, torej boste novejši pogon lahko dokupili tudi kasneje, obstoječega pa ohranili. V tem trenutku ne bi kupovali pete generacije PCIe SSD-pogonov, ker so še vedno v fazi porodnih težav. In cen.
Kaj pa SATA SSD, porečete? Zgolj in samo za reševanje starejših računalnikov in morda hrambo podatkov, ki pa ji obvezno dodajte še redundančno rezervno kopijo na drugih medijih/shrambah.
