Test telefona Xiaomi Mi A1

Google je leta 2014 zagnal program Android One, ki naj bi poceni telefonom omogočil dobro uporabniško izkušnjo – tako, da bi Google skrbel za posodobitve operacijskega sistema. Tako so hoteli dobre poceni telefone dostaviti milijardni Indiji. No, nekateri modeli pridejo občasno tudi do nas.

Fragmentacija operacijskega sistema Android je pričakovana težava poslovnega modela, ki se ga gre Google. Ta namreč Android brezplačno daje izdelovalcem telefonov, ti pa potem čezenj lepijo svoje preobleke, ki z redkimi pozitivnimi dodatki vedno vsaj malo skazijo uporabniško izkušnjo. Predvsem pa izdelovalci potem hitro pozabijo na posodobitve, ki jih Google drugače redno objavlja. Ker morajo te prilagajati svojim preoblekam, to počnejo z zamudo. Pri cenejših modelih telefonov se zgodi tudi to, da do posodobitev nikoli ne pride. Tako je naprav z zadnjimi različicami Androida 8 bolj malo in še vedno je veliko telefonov, ki jih žene Android 5 ali 6.

Projekt Android One naj bi to presegel – zagotovil naj bi poceni naprave z rednimi posodobitvami. Program ni ravno zaživel, a smo zaradi njega dobili kar nekaj zanimivih poceni naprav. Do nas je tako že pred časom prišel General Mobile GM5, ki ga je gnal čisti Android in smo ga priporočali kot najcenejši telefon, ki se ga splača kupiti. Strojno to ni bila zmogljiva naprava, a je bila med poceni telefoni edina, ki je dostavila dostojno uporabniško izkušnjo (zaradi golega Androida) in redne posodobitve (enako – zaradi golega Androida).

Letos pa je Google v program Android One vlil nekaj novih moči, tako da smo priča novim ugodnim telefonom, ki jih žene Android brez preoblek. Tak je tudi Xiaomi Mi A1, ki je bil narejen za indijski trg, kjer ima kitajski Xiaomi okoli 15 odstotkov trga.

Pri Xiaomiju so se reči lotili resno. Gre za napravo, narejeno iz aluminija, ki v roki deluje trdno. Telefo je konkretno narejen in malo bolj poceni aluminij je vedno boljša izbira kot poceni plastika. Zvočnik resda ni glasen, a je dovolj dober za običajno rabo. Gumbi za vklop in izklop ter glasnost na strani so presenetljivo trdni in prijetni za uporabo. Na zadnji strani pa je poleg fotoaparata še hiter bralnik prstnih odtisov. 5,5-palčni zaslon tipa IPS LCD je zelo soliden, predvsem pa svetel, kar v tem cenovnem razredu ni pravilo. Pri oblikovanju gre pohvaliti še to, da na prednji strani telefona ni nikjer logotipa Xiaomi. To je nekaj, kar bi morali uporabljati vsi izdelovalci – vsi vemo, kateri telefon smo kupili, ne potrebujemo opomnika.

Strojno je Mi A1 dobro založen. Osemjedrni Snapdragon 625 ima sicer počasnejša jedra A-53, ki računajo pri 2,0 GHz, a s 4 GB pomnilnika je to več kot dovolj za zelo tekočo izkušnjo. 64 GB shrambe je mogoče razširiti s kartico MicroSD.

Tako kot vsi telefoni srednjega razreda tudi Mi A1 ne blesti pri fotoaparatu. Dva tipali z 12 megapikami resda zadovoljivo opravljata svoje delo, a smo se pri dražjih modelih razvadili z boljšimi izdelki (tudi v svetlobno manj idealnih razmerah). Prednja kamera ločljivosti 5 MP je povprečna, enako bi lahko rekli tudi za zadnji fotoaparat. Ne toliko slaba, da bi bila neuporabna, a ne dovolj dobra, da bi ju veljalo pohvaliti.

Android, ki je trenutno nameščen na Mi A1, nosi različico 7.1.2, kar je dobro, a vsi vemo, da je zunaj že Android 8.0. Google je s Xiaomijem dogovorjen tako, da sicer oni poskrbijo za posodobitve, a jih najprej preveri še Xiaomi. Ta decembra zbira beta preizkuševalce, ki bodo preverili kakovost posodobitve na Android 8.0, tako da se ta obeta na začetku leta 2018. To resda ni idealno, saj na Pixlih in nekaterih dražjih telefonih 8.0 že teče. Kljub temu pa je težko najti telefon v tem cenovnem razredu, ki se lahko pohvali s to različico Androida, ki bo deležen še kakšne posodobitve.

Xiaomi je treba za Mi A1 pohvaliti, saj so dostavili zelo dober poceni telefon in projekt Android One (zaenkrat) vzeli resno. Jim pa gre zameriti odločitev, ki je res nepotrebna. Xiaomi se je namreč pri svojih telefonih odločil za postavitev androidnih gumbov v zaporedju, ki ga je populariziral Samsung, in ne Google. Na sredini je gumb za domov, levo za večopravilnost in desno gumb za nazaj. To je »napačen« vrstni red, če pogledamo goli Android. Tam so gumbi že leta le programski in živijo na zaslonu, pri Mi A1 pa je Xiaomi pod zaslon postavil gumbe na dotik v »napačnem« zaporedju. Še huje je to, da jih v nastavitvah ni mogoče izklopiti ali pa zamenjati (to je menda mogoče, če telefon »rootamo«). Ta postavitev je resda smiselna z zornega kota Xiaomija, kjer bi radi, da bi imele njihove naprave enak vmesnik, a če že narediš telefon z golim Androidom, bi bilo fer, da ima gumbe na zaslonu in da so v »pravilnem« vrstnem redu.

Največja težava za tiste, ki so mislili, da bo Mi A1 novi Nexus 5 (poceni, dober telefon), so pravzaprav gumbi, a se jim je mogoče privaditi. Tako je Mi A1 kljub vsemu eden najzanimivejših poceni telefonov ta trenutek. In to za samo dobrih 200 evrov!

Xiaomi Mi A1

Prodaja: Spletne trgovine.

Cena: 230 EUR.

Za: Goli Android.

Proti: Androidni gumbi.