Test telefonov do 300 evrov - Dober dolgčas
Za cenejše telefone pri Monitorju še vedno štejemo tiste, ki stanejo do (približno) 300 evrov, vendar so cenovne razlike vseeno velikanske. Na letošnjem preizkusu smo preverili tudi model, ki stane borih 48 evrov!
Seveda si ne domišljamo, da smo v roke dobili prav vse telefone, ki stanejo 300 evrov ali manj. Zbrali pa smo večino tistih, ki so trenutno naprodaj pri slovenskih mobilnih operaterjih. In da, bera teh je v primerjavi s preteklimi leti bolj monotona.
Vsako leto kateri od večjih proizvajalcev pač obupa nad Slovenijo ali celo nad Evropo, večina azijskih proizvajalcev pa k nam uradno tako in tako nikoli ne pride. Tako pogled v tokratno tabelo kaže celo paleto samsungov, ki jim sledijo naprave Xiaomi, Honor, Realme, Vivo in, hja, Nokia. A daleč so časi, ko so se na preizkusu drenjali še telefoni LG, Sony in Huawei. Zadnji je sicer prisoten z modelom Nova 10 SE, a vsi vemo, zakaj ga v besedilu ne bomo priporočili.
Azijskih proizvajalcev je resnično veliko in nekatera imena se celo obdržijo. Ulefone, Umidigi in Cubot so blagovne znamke, ki so tudi v Monitorju že imele svoje predstavnike. Če bi dali na kup vse te naprave, bi raznolikost blagovnih znamk res narasla, a ko bi pogledali v drobovje, večjih razlik ne bi bilo. To je predvsem res v tem segmentu tržišča, kjer se strojna oprema ne razlikuje preveč in večje razlike najdemo v … nadgradnjah. Obstajajo proizvajalci, ki obljubljajo, da bo njihov cenejši telefon dobil naslednje štiri večje različice Androida in potem še kakšno leto varnostnih posodobitev. In to je to treba pozdraviti in upoštevati. Narediti telefon je v letu 2023 relativno lahko. Podpora pa je tista, ki zahteva trud tudi po tem, ko je proizvajalec kupčev denar že dobil.
Omenimo še Google in njihove modele Pixel, ki so super telefoni - model Pixel 6a je prek spleta še vedno na voljo za okoli 340 evrov. To je sicer nekoliko preveč preveč za okvir tega preizkusa, a dovolj blizu, da smo vseeno lahko jezni, ker nas Google očitno še vedno ne mara. Najnižji del tržišča so resda prepustili ostalim proizvajalcem, a če bi bili pixli uradno naprodaj v Sloveniji, bi v konkurenco morda lahko uvrstili kak starejši model. Tisto kar pixle naredi posebne, je namreč fotoaparat, ki je svetlobna leta boljši kot karkoli drugega v tem cenovnem razredu.
Še klasičen stavek o omrežjih 5G, ki so na tem preizkusu vendarle relevantna, saj jih nekateri telefoni podpirajo, ostali pa ostajajo na 4G. Recimo bobu bob: še vedno je popolnoma vseeno, ali telefon podpira 5G ali ne. Hitrosti niso toliko večje, omrežje še ni vseprisotno in resnično lahko oznako 5G v imenih telefonov mirno odmislite. Za zdaj.
Zlati Monitor
Za razglasitev res popolnoma najboljšega cenejšega telefona bi morda potrebovali še kakšno napravo več, z lahkoto pa lahko priporočamo najboljše v tokrat predstavljeni konkurenci. Za najmanj denarja boste največ dobili s Samsungom Galaxy A14, ker je to letošnji model in bo še kar nekaj časa deležen posodobitev, a to naj bo res izbira v (finančni) sili.
Realme 9 je tisti telefon, ki za 200 evrov dostavi dovolj, poleg tega je bil letos nadgrajen na Android 13, kar pomeni, da ga pri proizvajalcu za zdaj še »resno jemljejo«. Realme že nekaj let sklepa dobre kompromise pri cenejših telefonih in Realme 9 je lep primerek tega početja.
Samsung Galaxy A34 5G je najboljši telefon na tokratnem preizkusu – letošnji model, z dobrim zaslonom, s solidnim fotoaparatom in petimi leti posodobitev (štiri različice Androida in še leto varnostnih so obljubili). Zgrešiti se v najcenejšem razredu še vedno da, a Samsung je z Galaxy A34 naredil dovolj, da gre za varen dolgoročni nakup.
Čeprav je raznolikost revna, imajo kupci cenejših telefonov vseeno kar nekaj razlogov za veselje, saj je strojno večina naprav povsem solidnih. Izdelava je, recimo, vedno dlje od res cenene plastike, ki smo jo v tej kategoriji gledali leta. Cenejši telefoni v povprečju niso »zanič« in kupec mora imeti kar smolo, da se resno opeče. Seveda pa je bilo na tokratnem preizkusu vseeno nekaj naprav, ki bi jih res morali nehati prodajati. Med ostalimi so razlike zadostne, da je mogoče izluščiti nekaj najboljših, tistih, ki dostavijo ravno dovolj več kot konkurenca, da jih je mogoče priporočiti.
Omenimo še diagonalo zaslona, ki je znala nekoč med cenejšimi telefoni zelo nihati, a smo se očitno kot človeštvo odločili, da je trenutno idealna velikost zaslona približno 6,7 palca, in pika. Včasih smo večjim telefonom dali kakšno točko več, ker je proizvajalcu uspelo v cenejši telefon stisniti velik zaslon, zdaj pa ni prav nič nenavadnega, če imajo tudi ti vgrajene 6,7-palčne 120-herčne zaslone AMOLED. In stanejo borih 288 evrov.
Fotoaparate bomo v tokratnem besedilu bolj redko omenjali, ker so vsi bolj … »meh«. Če sije sonce, so v redu, sicer pa niti ne. Pravilo, ki zdaj med nizkocenovci velja že leta, je, da več kot stane, »boljši« bo fotoaparat. Tema oziroma odsotnost svetlobe je še vedno ahilova peta teh naprav (velja tudi za tiste najdražje, da se razumemo!). Dokler pa je sonca/luči dovolj, bodo znali zajeti zelo solidne izdelke. Sploh tisti, ki imajo osrednje tipalo nad 40 MP. In opozorimo še enkrat – makro leča ločljivosti 2 MP, ki jo ima večina teh telefonov, je tam le zato, da je zadnja stranica telefona videti bolj impresivno. Resne uporabne vrednosti med zajemanjem slik namreč nima.
O zrelosti telefonskega trga smo že velikokrat pisali in pogled na najnižji cenovni razred to stanje le potrjuje. Solidna količina naprav, nizke cene in malo presenečenj se morda sliši kot nekaj samoumevnega ali pa dolgočasnega. A vsi, ki (sploh cenejše) telefone spremljamo dlje časa, takšno stvarnost vidimo kot najboljši mogoč scenarij. Telefoni seveda še napredujejo in večina borbe se dogaja pri najdražjih napravah, ki jih še vedno lahko preplačamo. Na dnu cenovnih lestvic pa je za kupce, ki bi radi za spodoben telefon dali čim manj denarja, mirno, zrelo. Ja, dolgočasno. In to lahko le pozdravimo.
Premalo
Prvi sklop telefonov na preizkusu je bil tisti, ki ga kar takoj odpišimo. Redmi A1 (48 evrov) in (lanski model!) Nokia G21 (84 evrov) imata zelo nizki cenovni postavki in za ta denar dostavita popolnoma pričakovano izkušnjo … ki pa ni dovolj za normalno uporabo telefona. Redmi A1 ima celo še stari polnilni priključek mikro USB in to je leta 2023 zločin, ne prekršek.
Nemogoče je priporočiti tudi Huawei Novo 10 SE, ker pač nima Googlovih storitev (Gmail, Youtube, Zemljevidi, Chrome, trgovina Play …). Če pri dragih Huawei telefonih še nekako obstaja trohica upanja, da bi mogoče lahko živeli brez Googla, ker je telefon dobro narejen in ima izjemen fotoaparat ..., ta argument pri telefonu za 265 evrov enostavno odpade. Sploh ko pogledamo, kaj lahko (z Googlom) naredi Honor, nekoč (in morda še danes) sestrsko podjetje Huaweija.
Naslednji štirje telefoni, ki tudi sodijo pod zgornji mednaslov, so Samsungove naprave in predstavljajo dno njihove ponudbe pri nas. Xcover 5 je zdaj že nekaj let star telefon, ki že kot nova naprava ni navduševal in še vedno nekako stane 240 evrov! Prav, menda nam sme pasti na tla, to pa je tudi vse. Galaxy A04S je strojno preveč podhranjen. Sploh se mu pozna le 3 GB pomnilnika, zaradi česar aplikacije občutno »cukajo«. Ko vidimo, da za 10 evrov več dobimo Galaxy A13, ki ima enak procesor, a gigabajt več pomnilnika, A04S nekako izgubi smisel. Ima sicer zaslon 90 Hz, a nizko ločljivost in je resnično skupek čudnih kompromisov. Galaxy A13 stane 144 evrov, a ima to težavo, da je zunaj že, hm … Galaxy A14, ki je v vseh pogledih boljši telefon. A14 ima zaslon 90 Hz. Polna ločljivost 6,6-palčnega zaslona in velika baterija ga na tokratnem preizkusu postavita na prvo mesto med najcenejšimi samsungi.
V tem sklopu tako ostane le še Honor X8, ki ima 6 GB pomnilnika, solidno kamero in dodatno (sicer zelo povprečno) širokokotno lečo. Zaslon riše pri 90 Hz in v diagonalo meri 6,7 palca. X8 ima le to težavo, da je lanski model, saj je na trg prišel marca 2022, tako da dvomimo, da bo kdaj videl Android 13. Strojno je Honor X8 sicer boljši kot Galaxy A14, a bi zaradi posodobitev v prihodnosti vseeno raje priporočili Samsungov izdelek.
Srednji spodnji razred
Naslednji trije telefoni so zanimivi, a vsak na svoj način. Vivo Y22s bi bil lahko super cenejši telefon, če ne bi pri proizvajalcu preveč varčevali z zaslonom. Ta je 6,6-palčni LCD z ločljivostjo 720 x 1.612 pik in z osveževanjem 60 Hz. To je pač premalo za telefone, katerih cena se začenja nad 200 evri. Sicer pa so pri Vivu vse ostalo naredili prav. Procesor Snapdragon 680 in 4 GB pomnilnika z baterijo 5.000 mAh in s solidno kamero 50 MP bi veliko bolje delovali, če bi bil zaslon razred više.
Kaj sploh še ostane velikim?
Če Galaxy A34 5G (300 evrov) na mizi postavimo ob bok modelu Galaxy S23 Ultra (okoli 1.500 evrov) je razlika očitna. Predvsem zato, ker je Ultra ogromna, a če bi nam proizvajalci le za velikost telefona zaračunavali skoraj tisoč evrov več, dragih telefonov ne bi kupovali.
V čem so torej prave razlike?
Tako S23 Ultra kot A34 imata zaslon AMOLED, a je tisti v Ultri svetlejši, sliko zna risati tudi z le 1 Hz (in s tem varčevati pri bateriji) in šele proti koncu bi v resnici rekli, da je tudi večji. Oba telefona imata fotoaparat, a ima Ultra boljša tipala in leče – tipalo S23 Ultra in 200 megapik. In čeravno megapikne številke res niso najpomembnejša stvar na svetu, se v tem primeru to vendarle pozna. Tako kot se pozna, da leče S23 Ultra zmorejo kar 10-kratno optično približevanje (zum), kar premore res zelo malo telefonov na tržišču (tudi Applovi iphonov ni med njimi). Ker ima Ultra zmogljivejši procesor od A34, zna tudi lepše obdelati zajete fotografije. Da o tem, kako več »konjskih moči« procesorja zagotavlja tudi bolj tekočo uporabniško izkušnjo, niti ne govorimo.
Potem je tu še vodotesnost, ki pri cenejših telefonih nikakor ni samoumevna. Pa brezstično polnjenje in hitro polnjenje. Bralnik prstnih odtisov, ki je pod zaslonom in še kaj. Same kakovosti izdelave sploh še nismo omenili, pa se je že kar nekaj nabralo.
Toda, da, ključen je – fotoaparat. Če vas ta ne zanima, bodo tisoči evrov za dražji telefon bržkone vrženi v smeti.
Pri Xiaomiju ne moremo mimo tega, da se ne bi spotaknili ob … poimenovanje. Res so mojstri imen svojih naprav. Ne le da si jih radi izposojajo (»Samsungovo« Note), temveč najbrž namenoma poskušajo zmesti potrošnike z zaporednimi številkami in besedo »Pro«. Redmi Note 12 in lanski Redmi Note 11 Pro 5G na prvi pogled delujeta zelo bratsko, a ko ju podrobneje primerjamo, hitro ugotovimo, da je lanska naprava veliko zmogljivejša. Ker … »Pro!« Telefona delita podoben zaslon (AMOLED, 120 Hz, 6,7 palca, 1.080 × 2.400 pik), velikost baterije (5.000 mAh, a jo zna Pro polniti z 67 vati) in ime Note. Potem pa lanski 11 Pro postreže z zmogljivejšim procesorjem Snapdragon 680, ki s šestimi GB pomnilnika mirno premaga bratskega Snapdragona 665 s štirimi GB pomnilnika, ki ga ima letošnji Note 12. Lanski Pro ima tudi zmogljivejši fotoaparat, a je še vedno na Androidu 11 in stane 290 evrov. Note 12 tako spodkoplje procesor, sicer bi bil to za 200 evrov super telefon.
Skoraj vse zato bolje naredi Realme 9, ki ga je zdaj mogoče dobiti že za 180 evrov. Naveza procesorja Snapdragon 680, 6 GB pomnilnika in 128 hrambe je super popotnica, ki ji dodamo še 6,4-palčni FullHD AMOLED z 90-herčnim osveževanjem. Baterija je velika, fotoaparat soliden in za 200 evrov na tokratnem preizkusu ni boljšega telefona.
Cene nihajo!
Ko sva z urednikom sestavljala tabelo, se je cena telefonov, ki smo jih dobili v roke, kar nekajkrat spremenila. Predvsem se to rado zgodi lanskim modelom, a letos nam jo je zagodel tudi novi Galaxy A34 5G, ki ga je bilo pri enem od spletnih trgovcev mogoče dobiti za 290 evrov. Cena tega telefona je pri operaterjih sicer okoli 330 evrov. Naša meja za poceni telefone je 300, a ker A34 kdaj pa kdaj zdrsne tudi pod to postavko, smo odmislili družinska Galaxy A23 5G in Galaxy A33 5G, ki staneta okoli 270 evrov in nudita premalo, ko ju damo ob bok bratu.
Tu je še Honor Magic 5 Lite, ki za 290 evrov ponuja res veliko, a mu zmanjka malo sape za prvo mesto, ker je Snapdragon 695 malce šibkejši kot procesor v Samsungu Galaxy A34 5G. Ta ima motor podjetja Mediatek, kar je bila včasih popotnica za varčnejše in počasnejše enote. Tokrat je vgrajen Mediatekov Dimensity 1080, ki je z naskokom najhitrejši procesor na preizkusu. Ko k temu dodamo še baterijo 5.000 mAh, zaslon AMOLED s 120-herčnim osveževanjem, 6 GB pomnilnika in 128 GB shrambe, je nemogoče, da tega telefona ne bi priporočili. Gre za dober poceni telefon, ki bo posodobitev deležen vsaj štiri leta. Tudi če ga dobite za malo več kot 300 evrov, je vreden nakupa.
Zahvaljujemo se podjetju Telekom Slovenije, saj je posodilo veliko večino tokrat preizkušenih modelov, ki jih uradni zastopniki niso mogli zagotoviti.
