Test vrhunskih telefonov - Ključni konkurenti
Huawei Mate 40 Pro
Huaweijeva najnovejša igrača na tržišču vrhunskih telefonov spet sliši na ime Mate Pro, tokrat s številko 40. In res gre za vrhunski telefon, kot smo za serijo Mate vedno znali povedati. Toda ...
Saj veste, ZDA, Google, Huawei, nikoli končana zgodba. Če poenostavimo – Huaweijevi telefoni nimajo dostopa do Googlovih storitev, torej do Trgovine Play in vseh Googlovih aplikacij, med katerimi bo prav vsak pogrešal vsaj katero izmed njih. Google Zemljevidi, Google Foto, Youtube, Gmail, Chrome ... Ni jih.
Res je, Huawei ima svojo trgovino z aplikacijami, nabor v njej se širi. Tudi nabor slovenskih. Toda ... Kljub temu se je treba z vsemi Huawei telefoni – »preveč ubadati«. Slej ko prej naletimo na aplikacijo, ki bi jo imeli, pa jo je mogoče namestiti le ročno, prek datoteke .apk. Če to znamo, si to upamo (virusi!?) in nimamo težav s tem, da se gremo ročno posodabljanje vseh takih aplikacij, težav ni, je pa naporno.
Vse skupaj je sicer velika škoda, saj je strojno Mate 40 Pro izjemen telefon. Zaslon je OLED in se osvežuje z 90 Hz. Sicer je preveč ukrivljen, a nekaterim je to všeč. Nam ni, ker je telefone z ukrivljenimi zasloni dosti teže držati, pa vendar.
Procesor je odličen in hiter, narejen s 5-nanometrskim procesom. Pomnilnika je osem gigabajtov, baterija meri spodobnih 4.400 mAh. Ima celo dva zvočnika, enega na spodnji stranici in drugega na zgornji. Še glasna sta in to je kar čudež. Na sprednji strani sta celo dve kameri, ena je širokokotna. Zakaj tega ne naredi več proizvajalcev, nam ni jasno. Nazadnje se tega spomnimo s Pixla 3, Samsung v tej smeri poskuša »goljufati« z eno samo kamero, ki zmore dve širini zajema.
In nenazadnje, na zadnji strani je še zelo dober fotoaparat z glavnim 50-megapiknim tipalom, s periskopskim 10× (!) zum sistemom in z 20-megapikno ultraširoko lečo. Fotografski izdelki so super.
Mate 40 Pro je dober telefon, ki ga žal ne moremo priporočiti, ker »nima Googla«. Tako bo, kot kaže, tudi ostalo. Res pa je, da se »prebuje« blagovna znamka Honor, ki nima nič več s Huaweijem. Če verjamemo.
Huawei Mate 40 Pro
Hitrost delovanja: 10
Kakovost izdelave: 10
Cena: 880 EUR
Za: Strojno odličen telefon.
Proti: Nima Googlovih storitev in aplikacij.
Samsung Galaxy S21 Ultra
Ultra je res smešno ime, vendar je treba Samsungu priznati, da je S21 vreden te oznake. Ultra je pač največ, kar Samsung zmore narediti.
Fotoaparat v njem je vrh njihove ponudbe in leča z 10× optičnim zumom je resnično uporabna, saj lahko zajamemo zelo dobre približane fotografije. 100× digitalni zoom je še vedno bolj akvarelske sorte (algoritmi pač dodajo svoje), a se v vmesniku da dovolj natančno upravljati. Še avtofokus so v primerjavi z lanskim modelom S20 Ultra popravili in Ultra je že januarja znal delati makro fotografije z ultraširoko lečo. Apple je ta vlak, denimo, ujel šele ravnokar. Fotoaparat je torej kar ultra.
Tudi zaslon je izjemen. Samsungovizasloni OLED so pač najboljši, a ko k temu dodamo prilagodljivo hitrost osveževanja (od 10 do 120 Hz), gre za res celovit paket. Telefon si z znižanjem frekvence podaljšuje avtonomijo delovanja (zmanjšuje porabo baterije). Risati 10 sličic na sekundo (takrat ko ne potrebujemo več), je pač bolj varčno kot risanje 120.
Morda še stavek o tem, da je zaslon veliko manj ukrivljen, kot so bili starejši telefoni iz serije Galaxy S. Telefon lahko končno držimo v roki, ne da bi se bali zanj. Končno. In pod zaslonom najdemo še večji čitalec prstnih odtisov, ki je kar natančen, a se vidi, da bo pri tej tehnologiji treba še delati.
Strojno pri Samsungu niso mogli narediti več. 12 gigabajtov pomnilnika (še vedno se nasmehnemo, ko o takšni količini pišemo v članku o telefonih) in Snapdragon 888 sta povsem dovolj, da ženete vgrajeni uporabniški vmesnik One UI. Ta je še vedno glavna hiba Samsungov, a so se tudi tu zgodili premiki v pravo smer. Levo od glavnega zaslona je zdaj Googlov vir novic in ne več nekakšen Bixbyjev izbor. One UI deluje dosti bolj pregledno kot prejšnji Samsungovi vmesniki, le še malce več poenostavitev bi si želeli. Največja zamera tako ostaja podvajanje aplikacij, saj ima vsaka privzeta Googlova svojo Samsung ustreznico. S tem se da sicer dosti lažje živeti kot v preteklosti, predvsem pa se lahko že ob začetni namestitvi odločimo, da Samsungovih ne bomo namestili.
Aha, baterija zmore 5.000 mAh in z novim prilagodljivim osveževanjem je telefon v enem dnevu skoraj nemogoče »ubiti«.
S21 Ultra je (še vedno) izjemen telefon in morda (subjektivno, pač) najlepša naprava letošnjega leta. Še cene mu ne zamerimo. Le ogromen je, zato ne bo za v vsako roko ali torbico niti žep.
Samsung Galaxy S21 Ultra
Hitrost delovanja: 10
Kakovost izdelave: 10
Cena: Od 1.280 EUR naprej.
Za: Odličen fotoaparat in 120-herčni prilagodljiv zaslon.
Proti: Velikost.
Samsung Galaxy Z Flip3
Galaxy Flip3 je dober telefon. Baterija s 3.300 mAh ni med večjimi, a z njo nekako »preživimo« dan. Ob zahtevnejši uporabi (navigacija, zahtevne igre) bo sicer to brez polnjenja težko, a avtonomija ostaja v povprečju.
Procesor je, kot se za težkokategornike spodobi, Snapdragon 888, ki ima na voljo osem gigabajtov pomnilnika. OneUI deluje tekoče, in ko k temu dodamo še prilagodljivi zaslon OLED 120 Hz, gre za res dobro uporabniško izkušnjo. Kot vedno moramo zapisati, da so nadležni aplikacije, ki podvajajo privzete Googlove (če jih namestimo), in »teženje« ob postavitvi telefona, naj ustvarimo še Samsungov račun. Brez katerega se da mirno preživeti.
Na desni stranici je gumb za vklop in izklop, ki ima še eno nalogo, in sicer služi za zelo hiter bralnik prstnih odtisov.
Nekoliko slabše se Flip odreže pri fotoaparatu, saj ima le dve leči, običajno in ultraširoko, ki ne izstopata iz ohišja. Fotografski izdelki niso na ravni ostalih v tokratnem pregledu, a še vedno so boljši kot tisti s cenejših telefonov.
Gre torej za zelo dober telefon in kar dolgočasen opis, vendar ključnega sploh še nismo omenili – zaslona, ki se pregiba. Da, ko k prej napisanemu dodamo še to, se Flip3 spremeni v prvi pametni telefon na pregib, ki se ga izplača kupiti.
Izdelava pregiba je pri tretji generaciji šla stopnjo više. Zadržati ga je moč na katerikoli stopinji in napravo lahko odpremo tudi v dežju (še vedno pa ni zaščitena pred prahom). Flip se polni tudi brezstično, a le na tistih polnilnikih, ki se bodo ujeli z njegovo obliko.
Največja novost pa je na zunanji stani, saj je tam majhen zaslon zelo uporaben – je namreč kar štirikrat večji kot pri lanskem modelu Flip 2. Podpira nekaj prevzetih gradnikov (predvajalnik, vreme, alarm in časovnik), ki so povsem dovolj. Prav tako je z njim lažje zajemati portretne slike z osnovnim fotoaparatom, saj na zaslonu vidimo, kar vidi kamera.
Izkušnje ljudi na spletu, ki so trojko uporabljali dlje časa, so večinoma pozitivne. Sploh kar se vzdržljivosti tiče. Da, pregib je na zaslonu še vedno mogoče čutiti, a nanj resnično hitro pozabimo.
Z Flip3 stane okoli 1.100 EUR in za ta denar dobimo dober pametni telefon, ki se »med drugim« še poklopi. Zaradi tega je majhen in – zaščiten, tudi brez dodatnega ovitka. Samsung je res zaupal svojim inženirjem in očitno se jim bo to obrestovalo.
Samsung Galaxy Z Flip3
Hitrost delovanja: 10
Kakovost izdelave: 10
Cena: 1.100 EUR
Za: Dober telefon, ki se tudi prepogne.
Proti: Malo slabši fotoaparat.
Samsung Galaxy Z Fold3
Medtem ko je Flip3 zelo dober telefon, ki se tudi prepogne, je Fold3 nekaj povsem drugega. Gre za tablico, ki se prepogne, z njo pa se da tudi telefonirati.
Težava Folda je v tem, da je zunanji zaslon, ko je naprava prepognjena, enostavno premajhen. Naj temu dodamo še to, da je v takem stanju tudi zelo »debel«. Ko ga uporabljamo kot tablico, gre za super napravo in to, da jo lahko prepognemo in pospravimo, ji doda nekaj, česar drugi nimajo. Ko pa je zaprta in naj bi bila »le telefon«, pa gre za slabšo izkušnjo kot pri običajnih telefonih. Zaslon je preozek za tipkanje, ko ga držimo pri ušesu, spominja na prastari Nokia Communicator.
Po zgledu Flipa bi bilo morda bolje, da bi bil zunanji zaslon manjši. Da, ko je luč sveta ugledal prvi Fold, smo rekli, naj bo prednji zaslon večji, potem pa bo. Zdaj ko ga imamo, pa vidimo, da to morda ni prava pot, saj v resnici ne more biti dovolj velik, torej tak, kot smo ga vajeni pri običajnih telefonih. Fold z majhnim zunanjim zaslonom, ki bi omogočal portretno slikanje z glavnim fotoaparatom, sprejemanje klicev in upravljanje glasbe. To bi morda bilo to. Če bi bil tanjši. Trenutno poskuša biti oboje; tablica, ki jo pospravimo, in polnopravni telefon. ZAdnje mu ne uspeva in za 1.700 EUR to enostavno »ne gre skozi«.
Samsung Z Fold3
Hitrost delovanja: 10
Kakovost izdelave: 10
Cena: 1.700 EUR
Za: Super tablica.
Proti: Slab telefon.
Xiaomi 11T Pro
11T Pro ni Xiaomijev najdražji telefon (ta naslov držijo »prava enajstka«, brez pripone T), a gre za klasičnega predstavnika te blagovne znamke – kako za nekaj manj denarja dostaviti izkušnjo dražje konkurence.
11T Pro žene Snapdragon 888 in ima osem gigabajtov pomnilnika. Zaslon je 6,7-palčni OLED, ki sliko riše s prilagodljivim osveževanjem 120 Hz, enako kot smo zapisali pri modelu Samsung Galaxy S21 Ultra. Sicer ima nekoliko nižjo ločljivost kot najmočnejši konkurenti, a gre vseeno za odličen zaslon.
Potem pa trčimo na področja, ki jih pogojuje ugodna cena. Telefon, denimo, nima certifikata IP68, tako da ne gre za polno vodotesno napravo, je pa odporen na prah in v dežju ga vendarle smemo dati iz žepa.
Oblikovanje ni na ravni najdražjih konkurentov, a je to najbrž namerno, saj so dražji modeli Xiaomi videti veliko bolj premijsko. Nadležna je, recimo, krivina ohišja, ki se malce zajeda v dlan. Res škoda, saj je zaslon sicer raven in ni pretiranega razloga za zakrivljenost ohišja. Nadalje, kjer so gumbi za glasnost in vklop, ima stranica večjo širino kot preostanek ohišja. Tudi zadnja stranica je iz tako svetleče plastike (prstni odtisi!), da je uporaba ovitka nujna. K sreči že ob nakupu dobimo prozornega.
Fotoaparat je sicer na papirju videti impresivno, a 108-megapikna glavna kamera zajema le solidne fotografije. Četudi jo je izdelal Samsung, so rezultati z njo slabši, kot jih zmorejo samsungi. Vedno bolj je tako, da je bolj kot količina megapik pomembno znanje, ki ga ima proizvajalec pri programski obdelavi slik. In tu ima Xiaomi še veliko dela, saj slike enostavno niso na ravni Samsunga in Appla. Prav tako je dodana 5-megapikna makro leča bolj sama sebi namen oziroma je tam zato, da se lahko pohvalijo s tremi kamerami. Če smo realni – uporabniki bi veliko več imeli od objektiva, ki zmore 3× zum, kot od makro fotografije.
Xiaomijev vmesnik MiUi – to je pač prekopirani Applov iOS. Lahko bi rekli, da mu je iOS le »navdih«, a to bi bilo premilo. Že pogled na hitre nastavitve oziroma control center, ki ga prikličemo s potegom z desnega zgornjega roba, je dovolj, da nam bo jasno, od kod Xiaomijevim oblikovalcem ideje. Pri Xiaomiju so sicer obljubili tri leta androidnih posodobitev, kar je končno postal resen trend med vsemi proizvajalci.
Pa vendar, 11T Pro ima funkcionalnost, ki je nima noben od dražjih telefonov. Podpira namreč 120-vatno polnjenje. Res je, »vati« sami po sebi ne pomenijo veliko in marsikdaj gre le za marketinško govorico, toda ogromen polnilnik, ki je priložen ob nakupu, je telefon od nič do povsem napolnjene baterije napolnil v – 25 minutah! Telefon se res tako hitro polni, da deluje to kot nekakšna napaka. Kaj to na dolgi rok pomeni za zdravje baterije, bomo videli, a za zdaj se zdi kot res impresiven dosežek.
Xiaomi 11T Pro je za okoli 700 evrov dober telefon, ki mu »sloves krade« le povprečen fotoaparat. Samsung Galaxy S21 (brez »ultra«) trenutno stane približno toliko kot 11T Pro, vendar ima neprimerno boljši fotoaparat.
Xiaomi 11T Pro
Hitrost delovanja: 10
Kakovost izdelave: 8
Cena: 700 EUR
Za: Za ceno ponuja zelo veliko.
Proti: Fotoaparat bi moral biti boljši.