Test Xiaomi 12 Pro

Huawei je bil poleg Samsunga edini resen »Android telefonski« tekmovalec v najvišjem cenovnem razredu, in odkar je izginil z lestvic najbolj prodajanih, se ta del tržišča trudijo prevzeti drugi proizvajalci. Tudi Xiaomi.

Obstajata dve kategoriji dražjih telefonov. V prvo, najvišjo, sodijo tisti telefoni, ki goljufajo, ker so enostavno predragi. Gre za naprave, ki stanejo med 1.300 in 2.500 evri. Samsungovi foldi, Huaweijevi pocketi in podobne tovrstne naprave so vse (vsaj) strojno izjemne, a do resnega preboja med uporabnike ne pridejo, ker so predrage. Samsungov flip je tudi najprej sodil v to kategorijo, a ko se je v tretji različici cena približala tisočaku, je postal zanimiv. Tisočak je tista postavka, okoli katere se vrtijo realni »najboljši« telefoni, in tu sta zadnja leta edina resna konkurenta Apple in Samsung. Da, tudi ostali delajo takšne telefone, a le redki se prodajo v resnih številkah. Izjema je bil Huawei, ki si je izboril mesto ob Applu in Samsungu. Zdaj ko ga praktično ni več, ga poskušajo ostale znamke nadomestiti. Težava, v katero se vsi zaletavajo, je ta, da uporabniki potrebujemo precej časa, da neki znamki priznamo premijski status. Samsung je šele z Galaxy S8 nekako ujel vse potrebno: strojno opremo, fotoaparat, oblikovanje in kakovost izdelave. Huawei je to dosegel s P30 Pro, medtem ko ostali proizvajalci nikoli niso zares imeli telefonov tega »kalibra«. Dobro, lanski OnePlus 9 Pro je tudi že bil tak. Sonyjevi modeli so bili vedno predragi, LG pa ni nikoli zares prepričal z oblikovanjem. Xiaomi se v resnici nikoli ni zares trudil, saj je bil njegov načrt vedno veliko stroja, za malo denarja. Do zdaj.

Ime in polnjenje

Tisto, kar najprej (prijetno) preseneti pri novem Xiaomiju, je preprosto ime. Je to spet »ukradeno« Applu? Je. A vseeno, po imenih, kot je Xiaomi Redmi Mi 11T Pro 6G, je lepo govoriti o telefonu z imenom – 12 Pro.

Drugo presenečenje pa je velikost škatle, ki takoj obeta, da bo v njej polnilnik. In to kakšen! 120-vatna opeka, ki jo dobimo poleg telefona, je komično velika in bi se ji smejali, če ne bi baterije 4.600 mAh napolnila v 23 minutah. Še enkrat, da ne bo videti kot zatipek: v 23 minutah! Od 0 do 100!

Stroj

Strojna oprema obkljuka skoraj vse postavke, ki so nujne za leto 2022. Snapdragon 8 Gen 1 in 8 GB pomnilnika sta seveda dovolj. Zaslon je 6,7-palčni AMOLED, ki zna sliko risati od 1 Hz do 120 Hz v ločljivosti 3.200 × 1.440 pik. Žal je ob straneh zaslon ukrivljen in vsake toliko zazna dlani uporabniški vmesnik, pa potem počne reči, ki jih nočemo.

Fotoaparat je tudi na nivoju in težko ne bi bil, saj so pri Xiaomiju vsem trem kameram dali 50 megapikna tipala. Izda ga sicer slabša obdelava slik od Appla in Samsunga, a vseeno je to najbrž najboljši Xiaomijev fotoaparat do zdaj. Še največ za konkurenco zaostaja v temi, a tudi tu ni povsem neuporaben.

Strojno bi torej težko naredili dosti več, a to je bila vedno odlika Xiaomija, tako da niti ni tako presenetljivo. Težav pa je več pri programski opremi.

Hruška

Recimo bobu bob – uporabniški vmesnik EMUI je brezsramna kopija Applovega iOS. Temu dejstvu se ne da izogniti in pri tem telefonu je to resna težava. Dokler Xioami krade elemente uporabniškega vmesnika Applu in to počne na poceni telefonih, velja to izpostaviti, a jim ni šteti v preveliko škodo. Ko pa enkrat za telefon hočejo 1.100 evrov in smo potem priče vmesniku, ki je na mestih dobesedno enak iOS (denimo Control center), pa ne moremo kar tako zamahniti z roko. Dražji telefoni ne stanejo več le zato, ker imajo najboljšo strojno opremo, ampak tudi, ker se v njihov razvoj vlaga. Od obdelave slik v fotoaparatu, uporabniškega vmesnika operacijskega sistema do samega oblikovanja naprave. So celota, ki da uporabniku izkušnjo, dobro izkušnjo, za katero je pripravljen odšteti več denarja. Potem šele pridemo do marže. Na teh področjih pa Xiaomiju za zdaj zmanjka sape. Fotoaparat zaostaja (ne veliko, a vseeno) in uporabniški vmesnik deluje ceneno. Oblikovno pa je 12 Pro pač »neki telefon«. Xiaomi že tako nima neke prepoznavne estetike in 12 Pro jim tu nič ne pomaga, ker deluje zelo generično.

Varčevanje

Pri Xiaomiju niso mogli iz svoje kože in so seveda varčevali. Žalostno je, da pri rečeh, kjer res ni potrebe. 12 Pro namreč nima uradnega IP-certifikata. Najbrž bo »preživel« vodo in prah, a ker je za ta certifikat treba opraviti teste, ki seveda stanejo, ga pač nima. Uradno torej ni odporen na vodo (dež) in prah. Škoda.

V škatli je priložen prozoren silikonski ovitek in prva reakcija je: »Super, še to so nam dali!« A ne pozabimo, da gre za telefon za 1.100 evrov, tak ovitek pa lahko dobimo za – evro.

Xiaomi z 12 Pro prvič zares poskuša vstopiti med najdražje in najboljše. Strojno so s tem telefonom prišli zelo blizu, a jim do popolnega paketa manjka še veliko. Vsekakor jih ne gre odpisati, saj je s podobno strategijo uspelo že Huaweiju. Tudi pri njih smo na začetku opozarjali na ukradene vmesnike, slabše fotoaparate in brezzvezne dizajne. Dokler niso vsega tega popravili. Xiaomi je torej na dobri poti.

Xiaomi 12 Pro

Hitrost delovanja: 9

Kakovost izdelave: 8

Prodaja: Operaterji.

Cena: 1.100 EUR

Za: Strojno izjemen. Hitro polnjenje!

Proti: »Ukraden« uporabniški vmesnik, fotoaparat bi lahko bil boljši, generično oblikovanje.