Težko je biti velik

Kolega, urednik neke druge revije, je zadnjič zapisal, da so velika podjetja v stalni nemilosti javnosti; globalno gledano Microsoft, pri nas Telekom. Res je, "krivdo" za to pa nosimo vsi oziroma človeška narava, pa tudi prizadeta podjetja.

Ljudje imajo načeloma radi podjetja in storitve, ki jim prinesejo kaj koristnega (IBM PC pred leti, tudi Microsoftova Okna, SiOLov ADSL in SiOLTV), "revolucionarnega" (Apple) ali pa brezplačnega (Google, ne nazadnje tudi Piratebay). Težava prvih je v tem, da je začetno navdušenje nad koristnostjo časovno omejeno, izdelki pa kmalu postanejo tako samoumevni, da kar težko razumemo, da niso tudi zelo poceni ali celo zastonj. To velja še toliko bolj, če je dotično podjetje na svojem področju tako veliko, da nima nobenega zasledovalca.

Pred kratkim sem si, recimo, ogledal staro tv serijo The Triumph of the Nerds, narejeno po legendarni knjigi Accidental Empires, ki smo jo pred petnajstimi leti kar požirali. Tam je zelo lepo prikazano, kako hitro se je, recimo, Microsoft spremenil iz podjetja, ki so ga vsi občudovali, v velikana, ki ni več ravno v čislih. Nekoč je bil to majhen Microsoft, ki mu je tudi z nekaj sreče uspelo obstati ob velikem in grdem IBMu. Ko je IBM utonil v pozabo (vsaj na področju PCjev), pa je ta antipod naenkrat zmanjkal in Microsoft je ostal edini, velik in "zloben".

Ta velikost je še toliko bolj očitna in "moteča", ker podjetje srečujemo na skorajda vsakem koraku. Skorajda vsi imajo PCje z "vindovsi", povsod kraljuje Internet Explorer, v podjetjih so večinoma Microsoftovi Exchangei, SQLi in seveda strežniki Windows. Bolj ali manj vsi predstavitveni ali reklamni zasloni (letališča, postaje, avle) tečejo pod Okni, ravno danes sem v avli Gospodarske zbornice Slovenije videl predstavitveni program, ki je "odletel" s sporočilom o napaki v modulu .NET, "bluescreeni" na letališčih pa so bili včasih prav legendarni. Sploh pa, hej, celo GPS navigatorji za avtomobile imajo v sebi Windows CE! In če se spet malce ozrem po naši deželi - Telekom je edini tako velik, da njegove reklame zelo pogosto videvamo na televiziji, na jumbo plakatih, ne nazadnje tudi na zastonjskih koncertih. Za povrh pa je za številne uporabnike, ki ne živijo v veliki mestih, edina rešitev.

Prav, ljudje "velikih" že po definiciji ne maramo. Vendar pa so veliki največkrat tudi "grdi", kar je pravzaprav ključni razlog, da jih ne. Ko podjetje v kapitalizmu preraste otroške čase, se namreč zelo hitro znajde v vrtincu, ki se mu reče rast, rast in samo še rast. Za vsako ceno. Če podjetje ne raste, postane nezanimivo za vlagatelje na borzi, če pade indeks na borzi, se začnejo težave. V računalništvu in še posebej v programski industriji to pomeni, da nam vedno sproti in vedno pogosteje poskušajo prodati nekaj novega ali pa nove različice nečesa, kar nam pravzaprav čisto dobro služi tako, kot je. In nas s tem pravzaprav odirajo. Rekli boste - zakaj se pustimo, zakaj kupimo?

No, največkrat zato, ker ne gre za naš denar, temveč za denar podjetja, bodimo realni. Vendar pa je primeru Microsofta velikokrat tudi drugačen razlog - drugače velikokrat ne gre, oziroma bi šlo le z veliko truda. Najprej - res stari izdelki (Windows 2000 ...) sčasoma niso več podprti. V resnici to pomeni, da bodo hekerji v njih vendarle našli varnostne razpoke in jih Microsoft ne bo zakrpal. Imeti tak operacijski sistem, je torej nevarno.

Nato je tu vezava izdelkov, ki je, o tem sem prepričan, narejena nalašč, iz poslovnih in ne iz tehničnih razlogov. Zgled - če želite imeti novo različico Exchangea, boste morali kupiti tudi novo različico Windows Serverja (in to skoraj gotovo pomeni tudi nakup nove strojne opreme). Zgled še hujšega zapleta - če želite postaviti Exchange 2007 in vanj migrirati uporabnike iz Exchange 2003, ki je sicer na drugem strežniku, ne bo šlo, če je ta stari strežnik še različice 2000. Ne, najprej bo treba tole 2000ko nadgraditi na 2003. Katastrofa.

Pravzaprav je vezava izdelkov ponekod že zajeta v zasnovo - če hočemo nadgraditi spletni strežnik (IIS), moramo v nekaterih primerih nadgraditi (in seveda plačati) kar celoten strežnik Windows Server (nadgradnja strežnika Apache, je, po drugi strani, trivialna in, uganili ste, zastonj).

In za konec še najbolj nesramen način prisilne nadgradnje - Microsoft za nekatere svoje izdelke brez sramu prizna, da "niso ravno najboljši", če se milo izrazim, in naravnost poriva v zamenjavo različice, češ da je vsekakor "tisto pravo". Zgled - Sharepoint 2003.

Jeza pa se še posebej hudo razplamti, ko ugotoviš, da boš z nadgradnjo prisiljen v še dodatne stroške. Poslušam (oz. sem poslušal) namreč horrorje o tem, kako npr. nova različica Visual Studia ne prebavlja programske kode, ki je bila napisana za starejšo različico, kar pomeni, da morajo imeti programerji v svojih računalnikih hkrati nameščeni obe. Kar je že samo po sebi horror. Ali pa zgodbe o tem, kako bo z nadgradnjo na Windows 2008 nujno preprogramirati/popraviti nekaj spletnih programov, ki so lepo delovali v starejši različici spletnega strežnika.

Sploh pa so lahko na "velike in grde" jezni vsi tisti, ki vztrajajo na svojem otočku in so zato deležni vsemogočih združljivostnih težav. Od tehnične podpore za izdelke, ki skoraj gotovo odpove, ko uporabnik pojasni, da uporablja MacOS ali Linux, do dela z našo javno upravo, ki ponekod še vedno zahteva podpisovalne module ActiveX, ki delujejo le v Internet Explorerju, ali pa nima pojma, da certifikati za e-davke v Safariju ne delujejo (čez to se nam je ravno te dni pritožil bralec).

In v vsem tem je v prednosti tisti, ki sicer enako stremi za kapitilističnim idealom, denarjem in rastjo, vendar to počne manj opazno, z globalnim oglaševanjem. Vse drugo pa nam prefinjeno servira zastonj ali pa skoraj zastonj. Pa še zanesljivejša je ta zastonjska programska oprema, saj se mu nič ne mudi z novimi različicami, ki drugim prinašajo prihodek, uporabljen za rast. Da, o Googlu govorim. Pa s tem nočem reči, da je z njim vse lepo in prav, le ugotavljam zakaj (zaenkrat) ne velja za grdega in "zlobnega".

Najbolj nesramen način prisilne nadgradnje: Microsoft za nekatere svoje izdelke brez sramu prizna, da "niso ravno najboljši", in naravnost poriva v zamenjavo različice, češ da je nova vsekakor "tisto pravo". Zgled - Sharepoint 2003.