Objavljeno: 29.8.2017 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor September 2017

Tipala za pametno hišo

Ob pomoči pametnih tipal lahko v domačem stanovanju ali hiši učinkovito poskrbimo za varnost, predvsem pa za avtomatizacijo delovanja, kar prispeva k udobju, pa tudi prihranku pri stroških, zlasti za energijo. Fibaro HomeKit je družina izdelkov, ki nas varuje pred nepridipravi, nespametno rabo energije (hlajenje pri odprtih oknih?) in celo poplavami. V tej izvedbi ekskluzivno v kombinaciji z izdelki družbe Apple in njihovo platformo za pametne hiše, HomeKit.

Število pametnih naprav, ki jih lahko uporabljamo v hiši ali stanovanju, se zelo hitro povečuje. Celo IKEA kot simbol množične potrošnje izdelkov za dom ima po novem svojo družino pametnih krmilnikov in tipal, ki jih upravljamo ob pomoči mobilnih naprav, z digitalnimi pomočnicami in drugimi računalniškimi pripomočki.

Nekateri, kot je družba Fibar s sedežem na Poljskem, so že od samih začetkov verjeli v to tehnologijo. Družba je nastala že davnega leta 2010 in je specializirana za trg izdelkov za pametne hiše. Za svoje izdelke so prejeli obilo mednarodnih priznanj, med drugim prestižno nagrado za inovacije na znamenitem sejmu CES.

V prodajnem programu imajo cel niz izdelkov, tokrat pa smo podrobneje preizkusili trojico tipal, ki so mišljena za rabo predvsem v kombinaciji z Applovimi mobilnimi napravami in njihovo platformo za pametne hiše, imenovano HomeKit. Trojico sestavljajo tipalo za zaznavanje odpiranja oken ali vrat, tipalo za zaznavanje razlitja vode in tipalo za zaznavo premikanja v prostoru. Vsakega lahko uporabljamo samostojno ali pa v poljubni kombinaciji. Tudi z drugimi pametnimi napravami.

Vsa tri pametna tipala odlikuje minimalistična oblika, ki v vseh pogledih spominja na Applove izdelke. Vsa tipala so okrogla, ovalna ali zaobljena in na videz zelo preprosta. Preseneča, da ni tipk na vidnem mestu. Podobnost z oblikovalsko strategijo Appla se vidi tudi v embalaži in (pretirano) minimalističnih navodilih. Jasno je, kdo je bil vzor.

Vsa tri tipala imajo tudi enak in nekoliko nenavaden sistem prve namestitve. Za prvo povezavo potrebujemo združljivo napravo (iPhone, iPad ali Apple TV) in povezavo Bluetooth. Pred namestitvijo moramo v napravo namestiti ustrezen program Fibaro Home, v katerem zaženemo možnost samodejnega iskanja združljivih naprav. Ko napravo najdemo, jo moramo še upariti. Sistem je prej unikaten kot redek – s fotoaparatom moramo opraviti prepoznavo posebne številčne kode na nalepki na zunanji strani asketskega priročnika. Prav ste prebrali, Fibaro se ni odločil za običajne metode, denimo avtentikacijo s kodo QR, temveč so vgradili svoj prepoznavalnik slik. Noro.

Na domačem zaslonu aplikacije hitro preverimo stanje sistema in gradnikov.

V teoriji bi morali vse skupaj opraviti v nekaj minutah, in to brez pritiskanja na kombinacijo tipk na napravi, ki jih pravzaprav ni. No, izkaže se, da ni čisto res. V vsaki napravi je pod pokrovom vsaj eno stikalo, s katerim lahko napravo resetiramo na tovarniške nastavitve in v nekaterih primerih celo nastavljamo prek »menujev«, ki se izražajo kot različno utripanje vgrajenih diod LED.

V našem primeru sta dve napravi pri namestitvi delovali kot oglaševano, tretjo, tipalo za zaznavanje premikanja po prostoru, pa nam sprva nikakor ni uspelo upariti. Izkazalo se je, da smo morali napravo resetirati s posebno kombinacijo treh klikov na tipko pod pokrovom. Vse lepo in prav, če bi to pisalo v priloženih navodilih, a tam ni sledi o takem primeru. Pomagalo je šele, ko smo iz spleta prenesli daljša elektronska navodila, pa še tam je bilo treba nekoliko iskati. Navodila so tudi sicer šibka točka izdelovalca, ki pogosto ne pojasni dovolj nazorno, kako je treba postaviti napravo. Denimo to, da mora biti tipalo za odpiranje vrat zelo natančno poravnano (največ 5 mm) z dvema črticami na dveh kosih kompleta za zaznavo odpiranja vrat. Stavim, da bo kar nekaj uporabnikov zadevo prvič namestilo napačno.

Ko imamo vse nameščeno, se lahko posvetimo posamezni napravi in njenim lastnostim. Posebnost izdelkov Fibaro je ta, da imajo v bistvu v eni napravi več tipal. Vzemimo, denimo, Flood Sensor, ki zazna razlitje vode. Ima namreč tudi merilnik temperature in sireno z alarmom (čeprav z glasnostjo slabotnih 71 dB), za povrh lahko po potrebi priključimo nanj celo dodatno zunanje tipalo za zaznavanje vode. Za nameček ima naprava še tipalo premikanja in zapiska ter sproži alarm na mobilni napravi, če ga hote ali nehote premaknemo.

V osnovi ima Flood Sensor tri nožice, ki so hkrati nizkonapetostno tipalo izlitja vode. Ko smo na krožnik, kamor smo postavili Flood Sensor, nalili nekaj milimetrov vode, se je tipalo v hipu oglasilo in sprožilo alarm o razlitju. Odlično, če imamo težave z razlitji ali pa živimo na poplavnem območju. Tipalo za temperaturo pa promovirajo tudi kot termometer v bližini tal. Če imamo, denimo, talno ogrevanje, zna priti prav pri avtomatizaciji stanovanja. A o tem nekoliko kasneje.

Sledi tipalo za odpiranje oken in vrat, ki je sestavljeno iz dveh delov. Nekoliko večji del ima vso elektroniko in baterijo, manjši pa je v bistvu magnet, ki sporoči, kdaj so vrata odprta. Tudi ta izdelek ima vgrajeno tipalo za temperaturo, kar omogoča zanimive možnosti merjenja mikroklime v posameznem prostoru, poleg vrat in oken, kjer je tudi najprimerneje meriti temperaturne razmere.

Tipalo deluje preprosto: vrata so odprta ali zaprta. Malo manj je znano, da ima tipalo vgrajeni še dve stikali. Prvo rabi za že prej omenjeni postopek resetiranja ali ročnega nastavljanja naprave, drugo pa je vgrajeno na dno. V normalnem režimu mora biti stikalo vedno stisnjeno. Če skušamo tipalo odlepiti ali drugače odstraniti z ležišča, bo sprožilo sporočilo o alarmu.

Tako pridemo do tretjega tipala, ki je najbolj zanimivo in tudi najbolj nenavadno. Detektor gibanja je strašljivo podoben očesnemu zrklu. Popolna krogla ima sprednji del prekrit s prozorno plastiko, pod katero barvne diode LED vizualno podajajo stanje oziroma prepoznavo gibanja. Zanimivo, a na dolgi rok morda moteče.

Sprva nas je begalo tudi to, kako zadevo pritrditi. Majhno plastično držalo tu omogoča, da celoto prilepimo ali še bolj privijemo na mesto, kjer želimo meriti gibanje. To naprava počne z infrardečim tipalom, ki mu lahko nastavljamo občutljivost. Fibaro trdi, da lahko imamo v prostorih brez težav tudi hišne ljubljenčke, pa ne bodo povzročali lažnih alarmov. No, v našem primeru so domači mački kar redno motili tipalo in prožili alarme. Malo se je pač treba poigrati z nastavitvijo občutljivosti glede na velikost znanih bitij v hiši.

Motion Sensor ne meri zgolj gibanja, temveč tudi svetlobo. Z njim brez težav izmerimo, ali je v prostoru prižgana luč ali pa (z malo nastavljanja in testiranja) skozi okno sije sonce. Zanimiva možnost za proženje avtomatizacije stanovanja. Kot pri drugih dveh tipalih tudi pri tej napravi najdemo še termometer in merilnik pospeškov, s katerim zaznamo, da je bilo tipalo premaknjeno.

Vsa ta tipala so prek povezave Bluetooth povezana na program Fibaro Home, ki ga imamo na mobilni napravi. Program omogoča vpogled v tipala, nastavitve delovanja in obveščanje o dogodkih. Za program lahko rečemo, da je korekten, a nič posebnega glede prijaznosti uporabniške izkušnje.

Tipalo za zaznavanje razlitja vode javlja tudi temperaturo.

Tipala lahko poljubno poimenujemo (zakaj je ime pomembno, bomo videli kasneje) in združujemo v logične skupine oziroma sobe. Najzanimivejša je možnost Scenes, kjer lahko na podlagi zaznanih dogodkov ali vrednosti sprožimo neko dejavnost. Ko se, denimo, vrata odprejo, lahko prižgemo luč ali kaj podobnega. Seveda pri tem potrebujemo krmilnike, ki lahko upravljajo ciljne naprave, recimo elektronski ventil za vodo. Če bi Flood Sessor zaznal izlitje vode, lahko tako samodejno zapremo ventil za vodo.

Vsa tipala prikazujejo podatke in omogočajo avtomatizacijo tudi prek vgrajenega programa in platforme Apple Home, ki združuje naprave, združljive s specifikacijo HomeKit. Kakih posebnih dodatnih možnosti tu nimamo, razen tega, da lahko na enem mestu agregiramo podatke na različne naprave, če jih imamo, torej ne samo tiste iz ponudbe podjetja Fibar. Združljivost s HomeKitom se kaže še v eni točki – naprave lahko zaradi tega krmilimo zgolj z govorjenimi ukazi prek pomočnice Siri. Tu pa je pomembno, da smo tipala poimenovali enostavno in razumljivo, sicer Siri ne bo vedela, katero napravo točno želimo nasloviti. Vprašanje pa je, kako pogosto bomo to zares počeli.

Največja pomanjkljivost vseh treh tipal je to, da delujejo le prek povezave Bluetooth. To pomeni, da lahko mobilna naprava komunicira z njimi (v obe smeri) le, kadar je v dometu signala. Ker tipala nimajo vmesnika Wi-Fi, ne moremo na daljavo neposredno spremljati notifikacije na telefonu iPhone brez prisotnosti posredniških naprav. To je res veliko razočaranje in omejitev.

Toda Fibaro ima rešitev. V stanovanju lahko kot posrednika (gateway) uporabimo drugo Applovo napravo, denimo tablico iPad. Še raje pa večpredstavni predvajalnik Apple TV. Kar naenkrat se smiselnost predvajalnika Apple TV s tem še poveča. Ko so tipala na ta način povezana v internet, lahko notifikacije spremljamo tudi, ko smo zunaj hiše/stanovanja.

Škoda za tako komplikacijo, kajti Fibar ima v ponudbi tudi nekoliko zanimivejšo različico tipal, tako, ki komunicira v domačem omrežju prek protokola Z-Wave. Gre za enega bolj priljubljenih standardov, ki ga podpira cel kup izdelovalcev, med drugim Samsungova družina izdelkov Smart Things. Ti izdelki se nato lahko priključujejo na poljubne hišne centrale (gateways) in od tam omogočajo še precej bolj kompleksne scenarije avtomatizacije oziroma proženje dejavnosti glede na postavljena pravila.

Fibar ima v ponudbi nekaj takih central, kot sta Home Center Lite in Home Center 2, a so kar precej drage. K sreči lahko uporabimo tudi izdelke konkurence. Škoda, da izdelki z dodatkom HomeKit v imenu ta hip, kot kaže, še ne omogočajo priključitve v omrežja Z-Wave. V navodilih je sicer opisan postopek, kako se priključiti v ta omrežja, a na spletni strani izdelovalca piše, da to trenutno ni podprto. Kdo ve, morda pa bo kasneje, morda s posodobitvijo sistemskih programov v tipalih.

Tipala Fibaro HomeKit so dobra zamisel, le ne povsem razdelana. Precej raje bi videli, da bi tipala delovala prek omrežja Wi-Fi in s tem ponudila neposredno povezljivost do mobilnega telefona za obvestila in možnost upravljanja na daljavo. Tako pa smo za resnično koristno rabo prisiljeni seči še nekoliko globlje v žep. Način avtomatizacije med različnimi tipali je zelo zanimiv, če si hišo opremimo še z elektronskimi stikali, vtičnicami in ventili, potencialno zelo koristno. Fibaro je vsekakor družina izdelkov, ki se jo splača spremljati tudi v prihodnje.

Fibaro HomeKit Flood Sensor

Tipalo za zaznavanje tekočin oziroma razlitja.

Kdo: www.aim-high.si

Cena: 71 EUR.

Za: Združljivost s platformo HomeKit in pomočnico Siri, več tipal v eni napravi, enostavnost rabe, podpora dodatnemu zunanjemu tipalu.

Proti: Ne podpira obvestil prek povezav Wi-Fi, slabotna sirena, nestandardna baterija, navodila.

  

Fibaro HomeKit Door / Window Sensor

Tipalo za zaznavanje odpiranja vrat ali oken.

Kdo: www.aim-high.si

Cena: 61 EUR.

Za: Združljivost s platformo HomeKit in pomočnico Siri, več tipal v eni napravi, enostavnost rabe, varnostno stikalo proti odstranitvi.

Proti: Ne podpira obvestil prek povezav Wi-Fi, nestandardna baterija, navodila.

  

Fibaro HomeKit Motion Sensor

Tipalo za zaznavanje premikanja po prostoru.

Kdo: www.aim-high.si

Cena: 69 EUR.

Za: Združljivost s platformo HomeKit in pomočnico Siri, več tipal v eni napravi, enostavnost rabe, nastavljivost občutljivosti, merilnik svetlobe.

Proti: Ne podpira obvestil prek povezav Wi-Fi, slabotna sirena, nestandardna baterija, navodila.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji