Tiskamo še vedno, mar ne?

Že veliko let je tega, kar je bilo priljubljeno reči, da se gibljemo v smeri pisarne brez papirja. Saj veste, ko bo vse digitalno, ne bo več potrebe po papirju, mar ne? Niti ne.

»  Kaj smo ugotovili?

Laserski tiskalnik danes ni več »raketna tehnologija«, kot je bil nekdaj. Pri izbiri najboljšega se torej zanašajte na kombinacijo cene, cene odtisa in podjetja, ki vam ga je prodalo in vam bo ponudilo tudi garancijo in servis. Tako smo ravnali tudi mi.

Res je, o pisarni brez papirja smo govorili v času, ko smo tiskali večinoma le v podjetjih, v pisarnah. Na domačih računalnikih smo se večinoma le povezovali, igrali igre in pripravljali izdelke/dokumente. In slednje nato natisnili v podjetju, kateremkoli že. In glede na to, da je v slednjih vedno več delovnih procesov potekalo v samih računalnikih, je bilo edino logično razmišljati, da bo papir počasi umrl. Pa, kot kaže, ni. Predračuni, dobavnice in računi se na koncu še vedno znajdejo na papirju (če odmislimo novo e-poslovanje z državo, ki je menda katastrofa), e-pošto si uporabniki še vedno tiskajo na papir (»ker je tako lažje brati«), hej, celo doooolge članke si ljudje, celo novinarji, še vedno tiskajo na papir. Ker je tako lažje brati.

Tiskanje v podjetjih je torej še vedno velik biznis, vsaj po količini porabljenega papirja in tonerjev. Res pa je, da so se izdelovalci, prodajalci in »sistemski opremljevalci« na tem področju cenovno potolkli do temeljev, zato vsi po vrsti komajda še živijo. Toda to je že druga zgodba.

Še več, v vmesnem obdobju je kazalo, da bo velik biznis tudi tiskanje doma, in nekaj časa je tudi res bilo. Dokler s(m)o imeli uporabniki občutek, da je tiskanje fotografij nekaj najboljšega po toplih žemljicah, so se barvni brizgalni tiskalniki prodajali natanko tako – kot tople žemljice. Četudi je bila cena odtisa fotografije nekajkrat višja od cene, ki so nam jo ponujali »razvijalci« fotografij, je bila zamisel, da si lahko vsakdo naredi svojo fotografijo, čisto preveč mamljiva. Dokler nas niso preplavili mobilni telefoni in s tem tudi gore fotografij, ki smo jih našklocali kar tako, mimogrede. Fotografij je kar naenkrat enostavno preveč, da bi si jih sploh ogledali, razvrstili, morebiti odvečne pobrisali, kaj šele – natisnili! Fotografije se danes le odloži, v digitalni obliki, nekam. Največkrat ostanejo kar tam, kjer so bile posnete (na telefonu), zavednejši jih odlagajo še v kak oblak (Google Drive, Dropbox, iCloud), če jim to avtomatika sama počne, le najzavednejši si jih shranjujejo tudi na disk osebnega računalnika. Če ga sploh še imajo. Ne, tiskajo pa se ne več.

Občasno pa tiskanje doma še vedno uporabljamo, največkrat v povezavi s šolo. Otroci morajo natisniti domače in seminarske naloge, prinesti morajo »odrezke iz časopisa«, to pa seveda natisnejo s spletnih dveri, še manjši otroci morda potrebujejo natisnjene pobarvanke. In to je to. In seveda – potrebujejo jih tisti, ki imajo doma tudi podjetje, za zgoraj omenjeno tiskanje predračunov/dobavnic/računov. In v tej smeri je treba brati nekaj naslednjih strani, kjer smo preizkusili laserske tiskalnike za doma. Sodijo namreč v dom in – domačo pisarno.

Pravite, da bi v test sodile tudi večnamenske naprave, ki imajo tudi optične bralnike in so s tem tudi kopirci? Pa ste prepričani, da za branje in kopiranje še ne uporabljate pametnega telefona? Ga pa še boste, verjemite. Tiskali pa telefoni še dolgo ne bodo.