Trdnjava Pisarna
Najsi so bili razlogi tehnične ali politične narave, Apple ni želel podpreti flasha na i-napravah in kmalu je obupal še Adobe. A pokop flasha je šele začetek.
Vpliva i-naprav na prihodnost računalništva ni več mogoče zanikati. Čeprav jih je Microsoftov šef Ballmer (za računalništvo) daljnega leta 2007 še zasmehoval, so se v nekaj letih vzdignile kot najmogočnejša alternativa osebnemu računalništvu, kot sta nam ga dolga leta servirala Microsoft in Intel. Samo v enem letu je namreč Apple prodal več i-naprav kot prej osebnih računalnikov Macintosh v vseh 28 letih, kolikort jih poznamo!
Vendar pa so i-naprave, tako kot z Macintoshem predstavljeni grafični uporabniški vmesnik, šele znanilke korenitih sprememb, ki prihajajo. Te segajo globoko v številne pore osebnega računalništva. Čeprav se je vzpon obetal že dolga leta, je bil alternativnih naprav, ki so pravi "osebni" računalniki, naravnost silovit. Applu je uspelo združiti trende miniaturizacije strojne in programske opreme s silovito rastočo industrijo mobilnih komunikacij. Preseneča pa nas pravzaprav le vratolomnost preboja iPhona in za njim iPada. Kot omenjeno, i-napravi nosita s sabo še številne druge prvine računalništva prihodnosti.
To, kar nemara pri prvih napravah še ni bilo očitno, a se je po prihodu resne konkurence v obliki Androida izkazalo za ključno, je odvisnost od oblaka. Mobilnost in oblak se namreč prilegata drug drugemu kot roka in rokavica in prav nič čudnega ni, da je Apple nedavno postavil svoj iCloud v središče vseh dejavnosti prihodnosti. Resno sumim, da je prav razsvetljenje v obliki oblaka tisto, kar je Jobsa pripeljalo da izjave svojemu biografu v zvezi s prihajajočim Applovim iTV, a pustimo to za kakšno drugo mnenje.
Sodobne mobilne naprave kažejo tudi na nadvse pomembno vlogo, ki ga bodo v prihodnosti igrali varčni procesorji RISC, katerih prvak je ARM, ki mu je uspelo z zmagovito strategijo licenciranja svoje tehnologije vsem zainteresiranim izdelovalcem. Zgodil se je še en odklon od vsakdanjosti sveta "wintel" - sodobne mobilne naprave v glavnem krmilijo derivati unixa, kot sta na mikrojedru Mach in BSDjevski kodi zgrajeni iOS in Android kot nadgradnja Linuxa.
Skupaj z vzletom mobilnih naprav se tako spreminja tudi panorama sodobnega programja. Čedalje večji delež uporabnikov se obrača k aplikacijam za mobilne naprave, ki prihajajo iz, večinoma, zaupanja vrednih virov. Sistemi za mobilne naprave pa z različnimi dodatnimi varnostnimi mehanizmi zagotavljajo zdravila za najbolj akutne probleme osebnega računalništva, kot so zlonamerna koda, vodenje nadgradenj, počasna fragmentacija sistema in s tem upočasnjeno delovanje z daljšim časom uporabe in navsezadnje tudi odprava neposrednega dostopa do datotečnega sistema, ki je še vedno vir nerazumevanja in napačne rabe računalnikov pri številnih manj veščih uporabnikih. Vse to se, res, seli tudi v tradicionalne osebne računalnike, vendar je jasno, da je konica sprememb v mobilnih odjemalcih.
A vpliva i-naprav in na njihovem zgledu vzniklih drugih mobilnih odjemalcev nikakor ne gre podcenjevati, spremembe pa so lahko tudi v vratolomni hitrosti vajenem računalništvu bliskovite. Tako je te dni zaokrožilo po spletu modrovanje o največji napaki, ki jo je zagrešil Microsoft glede na Apple, ki ga je vmes prehitel po vseh merilnikih poslovnega sveta. Največja napaka ni niti zanemarjanje i-naprav, niti pozen vstop v svet vmesnikov na dotik in poenostavljenega programja. Microsoft je zagrešil največjo napako s tem, da ni omogočil uporabe svojega paradnega konja na najširšem spektru naprav in sistemov. Ne gre za Okna, gre za Pisarno. Če so pravilno predvideli vzlet grafičnega vmesnika in Mac že od začetka spremljajo z lastno Pisarno, pa so i-naprave in Androidi ostali brez nje. Microsoft bi nedvomno lahko zaslužil težke milijone, če bi po znosni ceni prodajal mobilne različice svoje Pisarne. A to ni največji problem.
Pisarna je bila še nedavno sinonim za produktivno programje. Ljudje preprosto niso bili pripravljeni sprejeti sistema, kjer bi morali shajati brez njim ljube Pisarne. Toda prišle so i-naprave, ki ne le podpirajo Adobov flash, ki je bil s tem obsojen na (ne le mobilno) smrt, tam bomo zaman iskali tudi Microsoftovega paradnega konja. In na stotine milijonov ljudi se je navadilo, da je mogoče vsak dan shajati z računalnikom, tudi če nima Microsoftove Pisarne. In enako se dogaja naslednjim stotinam uporabnikov, ki so posvojili Android. Alternativnega pisarniškega programja je na voljo na tone, Microsoftove Pisarne pa ne. Šele pred dnevi so se zganili z različico beležke One Note tudi za Androide, a vprašanje je, ali tak program v oblici o oblakih ozaveščenih nadomestkov sploh še kdo potrebuje.
Tako ne čudi, da bo poglavitna oglaševana prednost prihajajočih tablic s sistemom Okna 8 prav navzočnost domorodne Pisarne za vmesnik Metro. A bojim se, da je vse skupaj prepozno. Pisarne, s častno izjemo Excela, nisem nikoli preveč maral in se mi zdi s programerskega in uporabniškega stališča grozljivo napisana, še posebej, če kdaj pogledamo, kakšne zapise datotek prebavlja. Veter sprememb bo, upam, odplaknil tudi njo, morda pa Redmondu prej uspe ustvariti nekaj uporabe vrednega tudi za naprave prihodnosti. Vsekakor na prevlado Oken ne morejo več računati.
Microsoft je zagrešil največjo napako s tem, da ni omogočil uporabe svojega paradnega konja na najširšem spektru naprav in sistemov.