Tudi en teden fakultete je lahko koristen

Predstavljajte si, da imate v rokah star album s fotografijami. Listate po straneh, se smehljate ob obujanju spominov, a nato vas zmoti nekaj neljubega – manjkajoče fotografije, zbledele barve ali celo izgubljeni spomini zaradi uničenja albuma. Ravno ta frustracija je bila izhodišče za ekipo pri Googlu, ko so leta 2015 predstavili storitev Google Photos, platformo, ki je obljubljala, da bo shranila vse naše fotografije in videoposnetke varno, organizirano in dostopno od koderkoli.

David Lieb (na sredini) je skupaj s prijateljema razvil aplikacijo za deljenje stikov.

David Lieb je odrastel v predmestju Dallasa. Oče je bil po poklicu inženir, mama pa učiteljica. Že od malih nog je oboževal matematiko in znanost ter bil zelo tekmovalen. Nerad je izgubljal, zato je bil vedno najboljši učenec v razredu. Študiral na Princetonu in po diplomi šel na Stanford, kjer se je pridružil raziskovalcem umetne inteligence. Zaposlil se je pri podjetju Texas Instruments, kjer je bil soočen s krutostjo delovnega vsakdana. V majhni pisarni si je redno ogledoval videoposnetke mladih tehnoloških milijonarjev, ki se mu niso zdeli tako drugačni od njega. Sledil je njihovemu zgledu in se vpisal na univerzo za upravljanje v Chicagu. Med spoznavanjem sošolcev in izmenjavo telefonskih številk z osebnimi podatki je dobil zamisel. Ves teden je trajalo, da so vsi izmenjali pravilne podatke - zagotovo je obstajala boljša pot do tega in zakaj je ni še nihče našel?

Aplikacija Bump je olajšala deljenje stikov s preprostim trkom med dvema telefonoma.

V nekaj tednih je s prijateljema razvil aplikacijo Bump. David je skrbel za široko sliko, medtem ko sta bila Andy Huibers in Jake Mintz zadolžena za programiranje in oblikovanje. Nihče ni imel praktičnih izkušenj z razvojem mobilnih aplikacij, a so vseeno ustvarili inovativno rešitev, kjer sta telefona z medsebojnim trkom izmenjala podatke o izbranem stiku. Prek inkubatorja Y Combinator so pridobili natančno 16.667 dolarjev spodbude, kar je bilo dovolj za nekaj mesecev spanja pri prijateljih, zato so pridno nadaljevali delo. Na predstavitvi za vlagatelje so navdušili z zemljevidom trkov v živo, kjer je bilo mogoče videti, kako in koliko aplikacijo uporabljajo po svetu. Bump je postal vroča stvar, za financiranje v milijonih dolarjev so se odločale tudi znane osebnosti, kot je pevec MC Hammer. Na tržnici App Store je aplikacija Bump luč sveta ugledala marca 2009, pri Googlu pa osem mesecev kasneje. Bump je postal eden najbolj priljubljenih programov na Applovi tržnici, po prenosih na drugem mestu za iGlowStick, česar David do danes ni pozabil.

Najbolj goreči uporabniki so aplikacijo Bump uporabljali za deljenje fotografij s prijatelji in z družino, zato je nastala aplikacija Flock.

Bump je bil odlična zamisel, za katero pa skupina prijateljev in njihovih zaposlenih, katerih število se je skupaj z milijoni nenehno večalo, ni imela ustreznega poslovnega načrta. Podjetje se je znašlo na mrtvi točki in do propada so ga kljub priljubljenosti in sto milijonom uporabnikov ločili le meseci. David je osebno pisal stotim najbolj gorečim uporabnikom aplikacije in jih vprašal, ali jih lahko pokliče. Trideset mu je pritrdilno odgovorilo že prvi dan. Od njih je želel pridobiti predloge za izboljšavo programa, dobil pa je nepričakovano informacijo. Bump so večinoma uporabljali za izmenjavo fotografij med prijatelji in družinskimi člani. Ugotovil je, da Bump za tovrstno početje ni idealen, zato - je nastala aplikacija Flock.

Skupina je naredila odlično aplikacijo za deljenje fotografij s prijatelji in z družino, ki je ni uporabljal nihče. David je spoznal napako, rešitev bi morali iskati širše. Če bodo zamenjali privzeto galerijo na telefonu, bodo prišli tudi uporabniki. Naredili so aplikacijo Photoroll, ki nikoli ni ugledala luči sveta, saj so zanjo takoj pokazali zanimanje pri Googlu. Spletni velikan je prevzel Davidovo podjetje in vse zaposlene razporedil na področje razvoja družabnega omrežja Google+. To je bilo leta 2013, ko je Google že eksperimentiral z idejo izboljšanja upravljanja fotografij v okviru lastnega družabnega omrežja. Čeprav je bil odziv na funkcije shranjevanja in urejanja fotografij pozitiven, so uporabniki želeli nekaj več – preprosto, neodvisno storitev, osredotočeno izključno na fotografije.

Google Photos so predstavili leta 2015 na Googlovi konferenci I/O.

David z razvojem dogodkov ni bil zadovoljen, zato je v prostem času še vedno razvijal ločeno galerijo slik. Vztrajal je, dokler mu ni uspelo prepričati šefov. Nastal je ločen projekt, ki ga je vodil Anil Sabharwal. S projektom so želeli omogočiti uporabnikom, da bi lahko brez skrbi shranjevali vse svoje spomine v oblak in jih organizirali ob pomoči umetne inteligence. Ekipa je štela vseh 20 zaposlenih iz Bumpa ter 100 Googlovih ljudi. Razvoj Google Photos ni bil lahka naloga, ekipa je morala rešiti tri ključne težave. Prva je bila prostorska omejitev. Uporabniki imajo pogosto na svojih napravah tisoče fotografij, ki hitro zapolnijo diskovje. Google Photos je kot prvo rešitev ponudil brezplačno shranjevanje z možnostjo stiskanja fotografij, kar je uporabnikom omogočilo neomejen prostor za njihove spomine. Z umetno inteligenco so predstavili funkcijo samodejnega prepoznavanja obrazov, predmetov in lokacij, kar je revolucioniralo iskanje med fotografijami in rešilo (drugo) težavo z organizacijo. Aplikacija pa je morala biti tudi intuitivna, zato so vmesnik oblikovali tako, da je spominjal na digitalni album z možnostmi za deljenje, urejanje in izdelavo kolažev.

Po devetih mesecih trdega dela so 28. maja 2015 na Googlovi konferenci I/O predstavili storitev Google Photos. V samo petih mesecih je storitev dosegla več kot 100 milijonov aktivnih uporabnikov. Do leta 2020 je Google Photos že gostil več kot štiri bilijone fotografij in videoposnetkov, vsak teden pa so uporabniki dodali še 28 milijard novih. Največji preboj je prinesla umetna inteligenca. Ob pomoči globokega učenja in računalniškega vida je storitev postala sposobna ne le prepoznati ljudi in kraje, temveč tudi ponuditi avtomatizirane predloge za izboljšanje fotografij. Eden najbolj priljubljenih primerov je funkcija Ustvari zgodbo, ki samodejno združuje fotografije in videoposnetke v kronološke ali tematske zbirke posnetkov. Žal je bil za Davida čas odpiranja šampanjcev zelo kratek, leta 2015 je zbolel za levkemijo. Bolezen je bila huda, vendar se mu je po letu agresivne kemoterapije in treh lažjega zdravljenja uspelo pozdraviti. Izkušnja z boleznijo ga je naučila, da je treba ceniti življenje in čas. Po okrevanju je zapustil Google in se pridružil Y Combinatorju, kjer drugim podjetnikom pomaga pri razvoju njihovih idej. Leta 2019 je bil v reviji Time imenovan za enega od stotih najvplivnejših ljudi na svetu.

Google Photos ima danes več kot milijardo uporabnikov po vsem svetu.

Google Photos ima danes več kot milijardo uporabnikov po vsem svetu in je na voljo v več kot 100 jezikih. Čeprav storitev uporabniki večinoma obožujejo, povsem brez kritik ni. Leta 2021 je Google ukinil možnost brezplačnega neomejenega shranjevanja fotografij v visoki kakovosti, kar je povzročilo negodovanje uporabnikov, a do večjega upada njihovega števila ni prišlo. Google Photos namreč ni le platforma za shranjevanje fotografij, temveč je hkrati digitalni časovni stroj, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost. Vsakič ko se ozremo na stare spomine, nas opominja, kako pomembno je ohraniti trenutke, ki sestavljajo našo življenjsko zgodbo.