Tudi kolo potrebuje računalnik

Kolesarski računalniki pomagajo pri beleženju aktivnosti, navigaciji in vse pogosteje tudi pri varovanju kolesarjev. Toda ali res nudijo več kot mobilne aplikacije za pametne telefone?

Kolesarski računalnik Rider S750E je drugi najzmogljivejši od modelov, ki jih nudi podjetje Bryton. Premore barvni zaslon, ki je občutljiv na dotik in dovolj dobro nastavljiv, da je prikaz viden tudi pri močni dnevni svetlobi. A zaslon ni pretirano velik, večji zaslon telefona je na istem mestu na krmilu precej bolj berljiv. K sreči računalnik pomembne stvari oznanja tudi z zvočnimi signali.

S plati funkcionalnosti računalniki Bryton nudijo podobne funkcionalnosti kot Garmin, torej prikaz kolesarskih podatkov (hitrost, razdalja, čas, opcijsko kadenca, moč, porabljena energija itd.), navigacijo (tudi zunaj glavnih poti) in povezavo z različnimi dodatki. Poleg zaslona na dotik ima štiri tipke, ki služijo za vklop računalnika, začetek in prekinitev beleženja vožnje ter tudi izbiro med meniji. Postavljene so čisto na rob računalnika, kar ni najbolje, če je na krmilu premalo prostora oziroma imamo tam še druge stvari.

Bryton Rider 750 ima svetel, a ne prav velik zaslon.

Prav krmiljenje zaslona na dotik s kretnjami je šibka točka sistema. Ni toliko slaba odzivnost kot logika delovanja sistema. Za uporabnike, vajene današnjih pametnih telefonov, je sistem dokaj neintuitiven, saj morajo razmišljati, katero kretnjo bodo uporabili za priklic prave funkcije. Osebno me je najbolj frustriral način zaključka in shranjevanja podatkov o vadbi.

Med vožnjo lahko izbiramo med dvema zaslonoma: navigacijo in podatki o meritvah. Pri meritvah lahko nastavimo, katere podatke bomo spremljali, a je način, kako to prilagodimo, spet nekoliko prezapleten. Opažamo sicer, da tudi Garmin na teh področjih ne blesti, a verjamemo, da se da narediti bolje.

Navigacija je preprosta, a zanesljiva. Preprosta v smislu, da prikazuje predvsem smer in v primeru križišč, kam moramo zaviti. Koristno je, da lahko to spremljajmo tudi prek zvočnih sporočil. Pokritost Slovenije je, koliko nam je uspelo preizkusiti v omejenem času rabe, kar v redu, čeprav je Garminova navigacija še nekoliko natančnejša. Dragocena funkcionalnost je možnost prikaza meritev združljivih opcijskih tipal.

Kolesarski računalnik je seveda uporaben predvsem med vožnjo, vendar hkrati beleži vse med vožnjo zbrane podatke in kasneje omogoča njihovo analizo, bodisi na mobilnem telefonu ali spletnem portalu. Aplikacija za telefon je korektna, razočaral pa nas je prikaz podatkov na portalu, ki nudi res goli minimum.

K sreči Bryton ponuja integracijo s priljubljenimi aplikacijami Strava, Relive, Komoot, Trainingpeaks, Today’s Plan in Ride with GPS, tako da lahko podatke uporabimo v njih, toda to lahko pomeni dodaten strošek, ker večina teh platform tovrstne integracije nudi le v plačljivih različicah.

Dodatni merilniki

Kolesarski računalnik že sam po sebi prinaša koristne informacije, še bolj pa pride do izraza, če z njim povežemo dodatne merilnike oziroma tipala, ki še natančneje merijo učinkovitost kolesarjenja. Preizkusili smo tri različne merilnike: merilnik srčnega utripa, kadence (števila vrtljajev gonilke na minuto) in hitrosti.

Tipalo za merjenje hitrosti se namesti na os prednjega kolesa.

Merilnik hitrosti je tipalo, ki ga pritrdimo na os sprednjega kolesa ob pomoči elastičnih spon. Paziti pa moramo, da pri konfiguraciji tipala v računalniku vnesemo točno dimenzijo kolesa, saj to vpliva na natančnost meritev, tako hitrosti kot prevožene razdalje.

Merilnik kadence, torej števila vrtljajev gonilke, je manj pogosto tipalo, ki pa pri vožnjah in treningih lahko precej pomaga. Paziti pa moramo, da ga namestimo tako, da ne bo drsalo ob kolo oziroma da ga ne bomo po nesreči sklatili s kolesarskim čevljem. Meritve kadence pridejo prav, saj s tem dobimo potrditev, da smo izbrali primerno prestavo in dosegli optimalno oziroma zastavljeno frekvenco pri vožnji.

S tipalom na gonilki lahko spremljamo število vrtljajev pri vadbi (kadenco).

O merilniku srčnega utripa ne gre izgubljati besed. Gre za klasičen merilnik, ki ga s trakom pritrdimo okoli prsnega koša. Ta je popolnoma enak kot množica podobnih, ki jih srečujemo v kombinaciji s športnim urami.

Omeniti velja, da vsi dodatki družbe Bryton podpirajo prenos podatkov prek vmesnikov bluetooth in ANT+, kar pomeni, da jih lahko uporabljamo tudi z računalniki drugih proizvajalcev in obratno, na računalnik Bryton lahko priključimo tudi konkurenčne merilnike.

Radarska luč Gardia

Varnost kolesarja v prometu, sploh pri vožnji na odprtih cestah, je vselej skrb vzbujajoča tema. Vožnja v neposredni bližini avtomobilov in težjih vozil je nevarno početje za vse, ne samo za neizkušene kolesarje. Karkoli lahko naredimo, da zmanjšamo tveganja, je vredno razmisleka in najbrž tudi investicije.

Od tod tudi ideja o posebnih kolesarskih lučeh, ki imajo vgrajeno radarsko tipalo, s katerim zaznajo od zadaj bližajoče se vozilo. Bryton tu nudi luč z imenom Gardia, ki ima občutno nižjo ceno od konkurence, na primer Garmina.

Takoj velja omeniti, da za uporabo radarske luči Gardia ne potrebujemo nujno računalnika Bryton. Brez težav jo bomo uporabljali tudi z računalniki Garmin, Wahoo, mnogim pa bo všeč možnost, da jo lahko prek bluetooth vmesnika uporabimo neposredno s pametnim telefonom. Glede na nezanemarljivo ceno kolesarskega računalnika je to lahko zanimiva alternativa, a upoštevati moramo tudi pomanjkljivost – avtonomija telefona bo s tem precej krajša.

Uporaba radarske luči je preprosta, a potrebuje nekaj privajanja. Pritrdimo jo na nosilec sedeža kolesa, zaloga energije pa naj bi zadostovala za okoli 40 ur vožnje. Ko luč uparimo z računalnikom, bo ta grafično in zvočno opozarjal na bližajoča se vozila, ki se pojavijo za hrbtom kolesarja. V praksi opozorila spremljamo predvsem zvočno. Višji pisk pomeni, da se bliža vozilo, več piskov pomeni, da je vozil več. Pisk z nižjo frekvenco pomeni, da je nevarnost mimo. Opozorila se pojavijo, ko je vozilo še razmeroma daleč in ima kolesar zato dovolj časa za prilagoditev, denimo zmanjšanje hitrosti in premik proti robu cestišča.

Vse skupaj lahko spremljamo tudi grafično na desnem robu zaslona računalnika, kjer se prikaže virtualno cestišče, bližajoča se vozila (lahko tudi več) pa kot avtomobilčki, ki se bližajo zgornjemu desnemu kotu zaslona.

Izkušnja z lučjo Gardia je bila sprva travmatična in zato je na mestu vnovično opozorilo, da moramo lastniki strojne opreme redno spremljati posodobitve sistemske programske opreme izdelkov, da dobimo največ iz njih. Radarsko tipalo je namreč generiralo cel kup lažnih opozoril, motil ga je tako rekoč vsak grm, tudi na kolesarski stezi, ki je bila daleč od prometnic. V isti sapi je spregledalo bližanje celega kupa vozil.

Radarska luč Gardia je zelo koristen dodatek, tudi če je uporabljena brez računalnika Rider.

Zadeva je bila zaradi nenehnega piskanja in utripanja že tako moteča, da sem vse skupaj ugasnil in spravil v nahrbtnik. Nato pa preblisk. Gardia ima namreč lastno mobilno aplikacijo, čeprav jo s kolesarskim računalnikom povežemo prek namenske mobilne aplikacije za računalnik Rider. Ta sicer pozna posodobitve vseh podsistemov, a za Gardio ni ponudil nič.

Zmota! Šele ko sem namestil namensko aplikacijo za Gardio, je sistem ponudil najnovejšo posodobitev sistemske programske opreme za radarsko luč. Ta posodobitev je delovanje drastično izboljšala! Lažnih alarmov skoraj ni bilo več, radar je zaznal večino vozil. Večino poudarjam zato, ker smo vzporedno preizkušali še Garminovo radarsko luč, kjer je bilo število pravilnih zadetkov še večje. Garmin pogosteje pravilno zazna več vozil v koloni, medtem ko Gardia včasih le prvo.

Gardia seveda ni le radar, temveč tudi luč. Zanimiva pa je povezava obojega. Uporabnik lahko izbira med različnimi režimi in načini utripanja luči kot opozorilo voznikom motornih vozil. Najzanimivejši je način, ko luč začne utripati hitreje, ko se vozilo bliža kolesarju. S tem še bolj opozori voznika, da je kolesar pred njim. Koristno.

Ali to res potrebujemo?

Današnji pametni telefoni in mobilne aplikacije ponujajo že povsem spodobno podporo za kolesarske navdušence, zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali je potemtakem treba poseči po specializiranih kolesarskih računalnikih.

Če je kolesar obenem računalniški zanesenjak in navdušenec nad spremljanjem statistik, bo Brytonov komplet vsekakor zanj. Za občasne in manj zahtevne kolesarje sam računalnik ni nujna investicija, toda ta ima pred telefoni vseeno nekaj prednosti. Najočitnejša je trajanje delovanja ob upoštevanju, da ima Rider zaslon nenehno vključen. Pri podobnem scenariju bomo baterijo običajnega telefona izpraznili, še preden bomo končali kolesarjenje, kolesarski računalnik pa bo imel dovolj energije za več dni rabe. Pri merilnih tipalih bi lahko zapisali, da so zanimivi, a ne prav nujni dodatki. Toda strošek ni velik in morda je Brytonov komplet na koncu še najcenejša možnost.

V času testa pa je zgoraj podpisani povsem spremenil mnenje o uporabnosti radarske luči. Na začetku sem celoto obravnaval kot zanimivost, po preizkusu pa čedalje bolj menim, da je to pravzaprav nepogrešljiv in zelo koristen pripomoček, če se vsaj malo vozimo po odprtih cestah. Za varnost seveda ne moremo postaviti cene, zato toplo priporočam.

Kolesarski računalnik Bryton in spremljajoča oprema

kolesarski računalnik in spremljajoča oprema: merilnik utripa, merilnik kadence, kolesarska luč z radarjem

Cena: Računalnik Rider S750E 250 EUR; radarska luč Gardia R300L 130 EUR; komplet kolesarski senzor kadence in hitrosti 60 EUR; merilnik utripa Smart HR Monitor 50 EUR

Prodaja: www.eventus.si/b/bryton in pooblaščeni prodajalci

Za: Trajanje delovanja, vselej vključen zaslon računalnika, koristne informacije med vožnjo, navigacija po terenu, opozorila o bližini vozila pri radarski luči.

Proti: Ne najenostavnejši uporabniški vmesnik, relativno majhen zaslon računalnika, cena.