Tudi poslovna programska oprema se seli v oblak(e)
Težko je slediti vsem trendom v industriji razvoja poslovne programske opreme, saj se stvari zelo hitro spreminjajo. A če želi podjetje doseči konkurenčno prednost na trgu, mora poiskati ponudnike, katerih rešitve nudijo najnovejše funkcije.
Še pred desetimi leti je takrat moderno računalništvo temeljilo na IT-ekipi, ki so jo sestavljali skrbniki podatkovnih centrov, skrbniki omrežja ter programerji. Za poslovanje ključne aplikacije so tekle vsaka na svojem ločenem (a pogosto podvojenem) strežniku, v rabi so bile monolitne IT-storitve, veliko je bilo ročnega dela z nadgrajevanjem in s posodabljanjem. To je vodilo do stopničastega razvoja IT-okolja, kar je za podjetja predstavljalo občasne, a resne izzive. Na trenutke je bilo namreč IT-virov premalo, spet drugič preveč – pa jih je bilo vseeno treba plačati. To je bila pač cena ustvarjanja konkurenčne prednosti ob pomoči napredne poslovne programske opreme.
Danes je stanje že precej drugačno, predvsem oblačno. Podjetja uporabljajo več oblačnih okolij, hibridne oblačne postavitve, storitve brez strežnikov itd. V svetu, kjer je IT-infrastruktura praktično opredeljena s programsko kodo, se vse odvija hitreje. Programska oprema kot storitev iz oblaka (SaaS) je pred desetletjem predstavljala vsega dva odstotka vse programske opreme, letos pa že skoraj četrtino (ocena znaša 23 odstotkov). Dejstvo je, da vse postaja močno opremljeno s programsko kodo, saj tudi ponudba platform kot storitev (PaaS) in infrastrukture kot storitve (IaaS) močno narašča, obseg te oblačne ponudbe pa naj bi se glede na današnje razmere, ki se finančno že meri v več deset milijardah evrov, do leta 2022 kar podvojil.
Kako bo to mogoče? Šlo bo za organski prehod v oblak. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je danes že vse v oblaku, vendarle ni tako. Kar 77 odstotkov poslovne programske opreme, ki jo uporabljajo podjetja, še vedno teče na strežnikih na njihovi lokaciji. Ta delež naj bi, kot že omenjeno, v naslednjem desetletju pospešeno strmoglavil, saj se bodo v oblak preselile tako platforme kot infrastrukturni viri, na katerih teče poslovna programska oprema. Tudi v nadaljevanju opisani trendi bodo znatno spremenili način razvoja in dostave poslovne programske opreme.
Kar 77 odstotkov poslovne programske opreme, ki jo danes uporabljajo podjetja, še vedno teče na strežnikih na njihovi lokaciji.
Podprto z umetno inteligenco
Z naprednimi sodobnimi tehnologijami, kot sta umetna inteligenca in strojno učenje, lahko poslovna programska oprema doseže povsem nove ravni delovanja. Na ta način podprte »pametne« poslovne aplikacije lahko zaposlenim pomagajo do lažjega dostopa do kritičnih podatkov o strankah. Podatki, kot so pretekli računi, transakcije in plačilni pogoji, se lahko v prilagojeni obliki dostavijo vsakemu uporabniku poslovnega sistema, kar bo vodilo do boljšega zadovoljevanja potreb strank in učinkovitejšega zaključevanja poslov. Aplikacije, podprte z umetno inteligenco, prinašajo novosti na praktično vsa področja delovanja podjetij, tudi v kadrovsko službo. Ne pomagajo le »pregledati« na tisoče prošenj in življenjepisov za posamezno delovno mesto z izbranimi kriteriji (in ključnimi besedami), naprednejše med njimi lahko analizirajo delo zaposlenih in razvijejo (bolj) optimalen urnik dela zaposlenih.
Gartnerjevi analitiki ocenjujejo, da bo kar 40 odstotkov novorazvitih poslovnih aplikacij in programov že vključevalo tehnologije umetne inteligence. Te številke so pričakovane, saj vedno več ponudnikov programske opreme testira in s pridom uporablja algoritme umetne inteligence v svojih poslovnih rešitvah, ta trend pa naj bi se v prihodnje le še okrepil. Razloge gre iskati je v tem, da lahko množične podatke učinkovito analizirajo in obdelujejo le s strojnim učenjem in z umetno inteligenco podprta orodja, denimo orodja BI, aplikacije za poslovno poročanje itd. Po zaslugi omenjenih tehnologij tudi prenovljeni poslovni informacijski sistemi postajajo učinkoviti kot še nikoli doslej.
Skrb za (kibernetsko) varnost
O tem, katero poslovno programsko opremo izbrati, vse pogosteje odloča tudi skrb ponudnika za kibernetsko varnost. Nihče si namreč ne more privoščiti, da bi bil v očeh poslovne javnosti videti ranljiv ali nezanesljiv. Kibernetska varnost skrbi tako podjetja, ki uporabljajo v lokalnem okolju nameščeno programsko opremo, kot tista s programskimi storitvami iz oblaka. Slaba petina (18 odstotkov) podjetij je namreč v preteklem letu doživela vsaj en varnostni incident. Raziskava Cloud Security Spotlight ugotavlja, da podjetja skrbijo predvsem izgube in uhajanje podatkov (67 odstotkov) ter grožnje zasebnosti podatkov (61 odstotkov) in kršitve zaupnosti (53 odstotkov). Skoraj vsa podjetja (91 odstotkov) pa skrbi varnost v oblaku, pri čemer se stopnja zaskrbljenosti močno razlikuje. Medtem ko je 22 odstotkov podjetij zelo zaskrbljenih za varnost v oblakih, večina ne »zganja panike«. Tako ponudniki programske opreme v oblaku kot varnostni strokovnjaki so si enotni, da je za varnost programske opreme v oblaku v povprečju bolje poskrbljeno kot v lokalnih IT-okoljih podjetij, saj specializirani ponudniki premorejo ekipe varnostnih strokovnjakov, ki si jih manjša podjetja sploh ne morejo privoščiti.
Na drugi strani pa je nenehno naraščajoča količina novih ranljivosti v svetu programske opreme del nove realnosti, ki jo moramo sprejeti. Število strokovnjakov, ki poskušajo zavarovati občutljive podatke podjetij, namreč ni bistveno večje od števila nepridipravov, ki iz dneva v dan iščejo šibke točke v IT-okoljih in jih napadajo. Varnostni strokovnjaki predvsem podjetjem, ki uporabljajo lastno razvito programsko opremo ali pa programsko opremo po naročilu, sploh v primeru, ko gre za manjše razvijalce, priporočajo, da se odločijo za njeno občasno preverjanje. Najamejo naj zunanjega izvajalca t. i. penetracijskega testa, ki bo poskušal vdreti v njihovo programsko okolje in ocenil učinkovitost obstoječih (programskih) varnostnih ukrepov.
Poslovna programska oprema v oblaku nova norma
Trend aplikacij, ki temeljijo na oblaku, še naprej narašča. Dandanes skoraj vsako podjetje, ki ponuja storitve razvoja programske opreme, strankam ponuja tovrstno možnost. Kljub nekaterim varnostnim pomislekom pa oblačne poslovne aplikacije podjetjem zagotavljajo veliko koristi, sploh če je v igri umetna inteligenca, ki občasno zahteva izjemne strojne vire. Algoritmi strojnega učenja namreč porabljajo veliko zmogljivosti procesorjev (osrednjih in grafičnih), pri čemer so skrajne obremenitve le občasne. Lokalna infrastruktura v tem primeru ni stroškovno učinkovita.
Računalništvo v oblaku zagotavlja pomembne izboljšave tudi za obstoječe poslovne rešitve (ob predpostavki, da jih je moč premakniti v oblak) in omogoča doseganje večje agilnosti poslovanja podjetij ob razmeroma nizkih stroških. Kot vsaka druga tehnologija imajo tudi oblačne poslovne aplikacije svojo šibkejšo plat. V praksi je še največ težav na področju varnosti. Čeprav same aplikacije in oblačne storitve niso varnostno pomanjkljive, lahko postanejo ob neodgovorni uporabi ranljive. Sploh takrat, ko zaposleni, ki za svoje delo uporabljajo lastne naprave in e-poštne račune, povečajo verjetnost uhajanja občutljivih poslovnih informacij. Rešitev? Zaposlene bo treba očitno izobraževati tudi o pravilni (beri: varni) rabi poslovnih rešitev v oblaku.
Oblak pa ima še eno senco. Dobesedno. Ta sliši na ime senčni IT. Gre za programsko opremo, ki jo uporabljajo zaposleni brez vednosti in odobritve oddelka IT, kar lahko vodi do resnih varnostnih pomanjkljivosti celotnega okolja. Ko pa je prav enostavno klikniti na brezplačno ali pa poceni aplikacijo in jo naložiti na računalnik, telefon ali tablico … Podjetja vseh vrst in velikosti tako v prihodnje čaka izobraževanje zaposlenih o povezanih varnostnih tveganjih tovrstnega početja. Hkrati pa je treba priznati, da delček »krivde« nosijo tudi ponudniki poslovne programske opreme. Sodobne aplikacije bi morale uporabnikom zagotoviti ustrezno prilagojeno izkušnjo in ostati dovolj privlačne, da zaposleni ne bi bili v skušnjavi, da bi raje uporabljali manj zanesljive in varne poslovne aplikacije.
Zaposlene bo treba očitno izobraževati tudi o pravilni (beri: varni) rabi poslovnih rešitev v oblaku.
Povečano povpraševanje po rešitvah po meri
Povsem pričakovano čedalje več podjetij išče poslovne programske rešitve, ki so zasnovane in razvite z upoštevanjem posebnosti panoge, v kateri ta podjetja delujejo. Takšen pristop omogoča izogibanje nadaljnji in pogosto dragi prilagoditvi programske opreme, saj vsaka implementacija prilagoditev zahteva svoj čas in denar. Podjetja, ki razvijajo poslovno programsko opremo, v določeni meri že ponujajo prilagojene/panožne rešitve, s katerimi je moč poslovanje informacijsko podpreti in zagnati hitreje.
Trend prilagodljivosti programske opreme in programja po meri pogosto stavi na modularnost, kjer podjetja osnovni temeljni programski platformi lahko dodajajo module, ki jih potrebujejo pri svojem poslovanju, skladno s to ureditvijo pa je urejeno tudi plačilo licenčnine in vzdrževanja/podpore. Specializirana programska oprema in programje po meri pa tudi zmanjšujeta potrebo po obsežnem IT-oddelku znotraj podjetja, katerega naloga je vzdrževanje trenutne programske krajine.
V iskanju optimalne rešitve
Če je še v preteklosti veljalo, da je odločitev za poslovno programsko opremo dolgoročna poteza, oblak to spreminja. Seveda obsežnejšega skakanja podjetij med ponudniki poslovne programske opreme iz oblaka (še) ni pričakovati, saj tudi oblačne migracije v praksi niso skoraj nikoli tako neboleče, kot to opisuje teorija. Vsekakor pa oblačna poslovna programska oprema prinaša večjo svobodo – in možnost iskanja tistega nekaj več, nekaj, česar konkurenca še ne pozna ali uporablja.
