Turbo G oz. 108 Mb/s

Dokončna standardizacija brezžičnega standarda 802.11g z nazivno hitrostjo prenosa 54Mb/s je poleti 2003 prinesla občutno pohitritev prenosa podatkov glede na tedaj najbolj razširjeni standard 802.11b. Že kmalu zatem so začeli prihajati na trg izdelki, ki so obljubljali še hitrejši prenos podatkov kakor ravnokar sprejeti standard. Val začetnega navdušenja pa je hitro zamrl zaradi številnih težav, ki so jih občutili prvi lastniki teh hitrih napravic. Nadgradnje strojne programske opreme so si sledile kot po tekočem traku, na dan pa so prihajale nove in nove težave, večinoma povezane z nezdružljivostjo izdelkov različnih izdelovalcev. Omenjeno je verjetno eden izmed razlogov, zakaj teh izdelkov na našem trgu še do pred kratkim ni bilo moč kupiti.

Tokrat smo dobili na preizkus usmerjevalnik podjetja Level One (na voljo je tudi "gola" dostopna točka), kot brezžični omrežni vmesnik pa še kartici PCI ter PC Card istega podjetja. Pozneje se je omenjenim pridružil še PC Card vmesnik D-Link DWL-G650. Vsi omenjeni izdelki temeljijo na čipu izdelovalca Atheros, ki s tehnologijo Super G obljublja do dvakrat hitrejši brezžični prenos podatkov kakor običajna 802.11g oprema. Pri omrežnih vmesnikih smo imeli s kartico PC Card izdelovalca Level One velike težave, saj je v načinu Super G delovala zelo slabo (hitrost prenosa je bila majhna in povsem nestabilna), zato smo jo izločili iz nadaljnjega preizkušanja. Omenjene težave gre najbrž pripisati naši preizkusni kartici, ker je po zasnovi praktično enaka kartici PCI (ki tudi uporablja isti gonilnik kot inačica PC Card) delovala brez težav.

Kako deluje Super G?

Večjo hitrost prenosa so v podjetju Atheros, ki je razvilo tehnologijo Super G, zagotovili tako, da so precej povečali širino prenosnega kanala na radijskem vmesniku. To tehniko so poimenovali "Channel bonding" ali združevanje kanalov, kjer signal v načinu Super G (Static ali Dynamic) uporablja več sosednjih frekvenčnih kanalov hkrati. Višja hitrost prenosa je neposredna posledica širšega prenosnega kanala, druge pospeševalne tehnologije (hitri okviri, stiskanje podatkov), ki so prav tako del standarda Super G, pa pridejo do izraza predvsem v omrežjih z večjim številom brezžičnih odjemalcev. Negativna stran tehnike združevanja kanalov pa je povečana občutljivost za motnje morebitnih sosednjih brezžičnih omrežij. Prav lahko pa se nam zgodi, da bo novo omrežje WLAN po standardu Super G precej ohromilo delovanje morebitnega že delujočega brezžičnega omrežja v bližini!

Sama namestitev kartic in usmerjevalnika je sicer potekala brez težav. Gonilnik za omrežno kartico moramo namestiti še pred samo fizično namestitvijo te kartice v računalnik, sicer si lahko pozneje nakopljemo nepotrebne težave. Kartici obeh izdelovalcev uporabljata tako oblikovno kot tudi funkcionalno na moč podoben gonilnik. Usmerjevalnik upravljamo prek spletnega vmesnika, katerega izbirniki pa so nekoliko preveč nelogično urejeni. Po vsaki potrditvi spremembe se moramo ročno prek gumba za vrnitev v spletnem brskalniku vrniti na predhodno nastavitveno stran. Za varnost je dobro poskrbljeno, saj vsi omenjeni izdelki poleg 64- in 128-bitnega kodiranja WEP že v osnovi podpirajo tudi varnejši WPA.

Kaj pa konkurenca?

Super G ni edina tehnologija, ki obljublja hitrejši prenos kakor standard 802.11g. Najnovejši nabor čipov izdelovalca Broadcom, ki ga v svojih izdelkih uporablja npr. Linksys, je predstavilo tehnologijo Afterburner, ki obljublja več kot 35 % pohitritev. Podobno pot je ubral tudi Intersil, ki je svojo nadgradnjo standarda poimenoval Nitro. Značilnost vseh konkurenčnih rešitev pa je, da ne uporabljajo tehnike združevanja kanalov, temveč se bolj posvečajo optimizaciji prenosa prek že delujočega kanala.

Od vsega pa nas je najbolj zanimala hitrost prenosa podatkov. Pri tem je treba vedeti, da so resnične hitrosti prenosa v brezžičnih omrežjih vedno dosti manjše od navedenih. Tako je hitrost v 11 Mb omrežjih (standard 802.11b) v najboljšem primeru okoli 5 Mb/s, v omrežjih 802.11g pa nekaj čez 20 Mb/s. Povprečni prenos v omrežjih Super G pa je odvisen od trenutnega načina delovanja. Tega izberemo v nastavitvah dostopne točke ali usmerjevalnika glede na to, ali bodo hitro brezžično omrežje uporabljali tudi uporabniki s starejšimi omrežnimi karticami brez podpore Super G. Taki imajo dostop do hitrega omrežja lahko le takrat, ko je izbran "Dynamic Super G" način delovanja, v nasprotnem primeru ("Static Super G") pa se lahko priključijo le kartice, ki podpirajo Super G. Prvi preizkus, prepisovanje 700 MB datoteke v načinu "Static Super G" prek usmerjevalnika Level One in kartice PC Card izdelovalca D-Link, je bil pravo presenečenje, saj smo dosegli povprečno hitrost kar 46,6 Mb/s! To je praktično podvojena hitrost običajnega 802.11g omrežja in več kot sedemkrat hitreje kot tipično 11 Mb omrežje! V načinu "Dynamic Turbo G" je povprečna hitrost nekoliko upadla, na še vedno zelo spodobnih 41,6 Mb/s. Manjša hitrost je posledica tega, da mora usmerjevalnik oz. dostopna točka periodično preverjati, ali se poleg odjemalcev Super G želijo priključiti v omrežje tudi morebitni počasnejši odjemalci. Na žalost pa v mešanem okolju Super G in ne-Super G odjemalcev hitrost prvim precej upade in dosega le še nekaj višje vrednosti kakor v običajnih 802.11g omrežjih. Zatem smo prek iste kombinacije usmerjevalnika in kartice pognali še naš omrežni preizkusni program, ki izvaja zelo hiter prenos kratkih IP paketkov (kot se to dogaja pri intenzivni uporabi interneta) in pri tem meri najvišjo in povprečno hitrost prenosa. Izkazalo se je, da Super G očitno ni povsem optimiziran za take vrste prenos podatkov, saj je hitrost v obeh načinih Super G (Static in Dynamic) upadla za več kot 10Mb/s. Oba preizkusa smo nato ponovili še z uporabo kartice PCI izdelovalca Level One in dosegli zelo podobne rezultate. Ob tem je treba poudariti še to, da vklop šifriranja WEP ali WPA ne vpliva bistveno na hitrost prenosa podatkov, kakor se je to pogosto dogajalo pri prejšnjih generacijah brezžičnih izdelkov.

Izbiramo lahko med različnimi načini delovanja tehnologije Super G.

Izdelki s podporo tehnologiji Super G so trenutno najhitrejši brezžični izdelki na slovenskem trgu. Priporočamo jih lahko tistim, ki potrebujejo kar se da visoko hitrost prenosa prek brezžičnega omrežja, pa tudi tistim, ki postavljajo novo WLAN omrežje in računajo na to, da bodo v prihodnosti zaradi večanja količine prometa ali pa zaradi večanja števila brezžičnih odjemalcev potrebovali veliko prenosno zmogljivost.

Level One WBR-3405TX

Kaj: Brezžični usmerjevalnik s podporo Super-G.

Spletni naslov: www.levelone.si.

Prodaja: Digital data, www.digital-data.si, (02) 460 54 61, Izid, www.izishop.net, (01) 24 28 340.

Cena: 41.000 tolarjev.

Za: Hitrost v načinu Super-G, zmogljiv usmerjevalniški del, podpora WPA.

Proti: Neroden nastavitveni vmesnik.

Level One WNC-0300V2

Kaj: Brezžična omrežna kartica PCI s podporo Super-G.

Spletni naslov: www.levelone.si.

Prodaja: Digital data, www.digital-data.si, (02) 460 54 61, Izid, www.izishop.net, (01) 24 28 340.

Telefon: (02) 460 54 61.

Cena: 17.898 tolarjev.

Za: Hitrost v načinu Super-G, možnost priklopa dodatne zunanje antene, podpora WPA.

Proti: Občasna nestabilnost gonilnikov.

D-Link DWL-G650

Kaj: Brezžična omrežna kartica PCMCIA s podporo Super-G.

Izdeluje: D-link.

Spletni naslov: www.dlink.com.

Prodaja: Kivi, www.kivi,si, (02) 460 54 61, ZAK, www.zak.si, (01) 568 51 70.

Cena: 15.408 tolarjev.

Za: Hitrost v načinu Super-G, dober doseg, podpora WPA.

Proti: /