Uglajena Siri ali priljuden Googlov asistent

Pred petimi leti je Apple predstavil pomočnico Siri, ki razume govorjeni jezik. Koristno zmore odgovarjati na vprašanja in urejati številne opravke. Ker je konkurenčni Google Now nem, so letos predstavili Google Assistant, ki zmore približno isto. Povej mi, s kom bi se raje pogovarjal, pa ti povem, kdo si.

Znanstvenofantastični filmi prikazujejo prihodnost kot futuristično okolje, v katerem se lahko z računalniki pogovarjamo kot z ljudmi in jim ukazujemo v naravnem jeziku. Da se bo to lahko zgodilo, potrebujemo vsaj zelo dober približek umetne inteligence. Applova pomočnica Siri se je temu zelo dobro približala, zato Google ni ostal dolžan in je predstavil svojega Assistanta. Z obema se lahko pogovarjamo, a sta po značaju precej različna sogovornika.

Siri smo spoznali leta 2011 v iPhonih od 4S naprej (iOS 5), danes pa jo imamo tudi v iPadu, Apple Watch, Apple TV, nekaterih avtomobilih in po novem tudi v namiznem Macu. V rokah smo imeli najnovejši iPhone 7, kjer Siri prikličemo z vzklikom Hey Siri ali z daljšim pritiskom na gumb Home. Ko ji nekajkrat povemo, kako izgovarjamo njeno ime, je ni prav noben problem aktivirati. Še več, izkazalo se je, da imamo doma vsi dovolj podoben slovenski (na)glas, da se je Siri nekajkrat sprožila tudi nehote, ko smo med seboj razpravljali o članku in jo omenjali.

Siri ne mara, če jo sprašujemo neumnosti.

Siri ni najbolj navdušena nad vprašanjem, kam iti.

Googlov Assistant, ki je nadgradnja funkcije Google Now, so prvikrat pokazali na konferenci maja letos. Zares integriran je šele v nove telefone Pixel (nasledniki Nexusov), a ga lahko dobimo tudi na starejše Androide. Prenesti moramo aplikacijo Google Allo, ki je namenjena hipnemu sporočanju med uporabniki, eden izmed sogovornikov pa je omenjeni asistent. Dobimo ga lahko tudi v samostojnem hišnem zvočniku Google Home. Allo je še bistveno več kot zgolj Google Assistant, a ker je aplikacija za zdaj napisana precej na pol in ker nas zanima, ali je pametnejša Siri ali Google Assistant, se v Allo ne bomo pogovarjali z drugimi prijatelji.

Bistveno razliko slišimo. Medtem ko se s Siri pogovarjamo, pri čemer vso komunikacijo izpisuje tudi na zaslonu, Google Assistent v Allo na nekaterih telefonih (tudi na Moto G, kjer smo ga preizkušali) še ne zna odgovarjati. Govorjeno besedilo povsem normalno razume, a tedaj zgolj odpisuje. Med vožnjo si torej z njim ne bomo mogli pomagati, razen če imamo nove telefon Pixel.

Poznati samega sebe

Apple in Google svoja pomočnika oglašujeta kot konverzacijska, kar pomeni, da imata spomin. Odziv na naslednji ukaz je lahko odvisen tudi od prejšnjega. Tako lahko vprašamo, kdo je najbogatejši Zemljan, potem pa na vprašanje, koliko je star, oba razumeta, da gre za istega človeka. In tako naprej do njegove žene, otrok, izobrazbe itd. Sposobnost konverzacije in navezovanja je seveda nujna, če naj bo pomočnik uporaben, saj bi morali v nasprotnem primeru precej pomišljati in vsak stavek oblikovati tako, da bi vseboval vse informacije.

Preproste ukaze, ki so povezani z upravljanjem telefona, razumeta oba. Nobenih težav ni bilo z naročanjem alarma, ki ga znata oba nastaviti. Ob ukazu Delete all alarms Siri res pobriše vse alarme, ob ukazu Delete an alarm pa vpraša, katerega naj pobriše. Google vsakokrat odpre aplikacijo za upravljanje alarmov. Open internet Siri takoj razume in vključi Safari, Google pa ne ve čisto dobro, kaj bi naredil, zato prikaže rezultate spletnega iskanja. Podobno Siri Battery status dojame in pove, kako polna je baterija, Google pa neposrečeno išče po spletu. Podobno se je pokazalo tudi pri drugih ukazih, ki so povezani z obvladovanjem naprave. Siri lahko pošljemo v način brez povezave (ob čemer najprej pove, da je ne bomo mogli več zbuditi z glasom), Google pa tega ne zna. Open New York Times za Siri pomeni, da odpre Safari in naloži stran časnika, medtem ko se Google odpravi do iskalnika in izpiše zadetke za to iskanje. Kaj pomeni Call my boss ali write a text message to my darling, vesta oba, seveda pa moramo prej povedati, kdo sta boss in darling. V teoriji lahko narekujemo tudi imena, a jih moramo izgovarjati po britansko, pa še tedaj so razni Črti, Janje, Nastje in podobno nedosegljivi, za kakšnega Toma, Ano ali Iris pa telefonu še uspemo dopovedati.

Pamet je boljša kot žamet

Karte pa se premešajo, ko postavimo kakšno resnejše vprašanje iz zunanjega sveta. Google ima namreč za seboj velikansko zbirko podatkov. To seveda ne pomeni, da jih Apple nima, a ima jih manj. Google je informacijsko podjetje, ki živi od tega, da zbira in obdeluje podatke, Apple pa živi od prodaje strojne opreme. Zato je razumljivo, da si Apple lahko privošči, da o svojih uporabnikih in svetu ve nekoliko manj.

Vprašajmo, kako daleč je Mesec, pa bo Google odgovoril z natančno številko, Siri pa bo odvrnila, da nekaj ve o tem, in prikazala rezultate iskanja. Nekaj podatkov seveda tudi Siri izstreli, a Google jih pozna več. Oba vesta, kdaj se konča poletni čas, le da Siri izpiše letošnji datum za ZDA, Google pa pokaže datum za več let in držav. Oba znata povedati, kakšno bo vreme. Toda vprašanje, kakšna je povprečna julijska temperatura v Ljubljani, Siri zmede, Google pa mrtvohladno izriše klimogram. Večinoma je odziv podoben kot na vprašanje, kateri je najvišji vrh Evrope. Google izpiše seznam najvišjih vrhov z Elbrusom na vrhu, Siri pa vrne rezultate iskanja, in to po Bingu! Seveda ji lahko kot iskalnik nastavimo tudi Google, a privzet je Bing, ki, roko na srce, ne dohaja Googla.

Zgodi pa se tudi nasprotno. Poizvedba po bruto družbenem proizvodu Slovenije izvabi od Siri lepe grafe s podatki o BDP, nezaposlenosti in inflaciji, Google pa odgovori to, kar smo ga vprašali – številko. Tu se skriva bistvena razlika. Siri razume manj vprašanj od Googla, toda to, kar razume, predstavi pregledneje, z več grafi in diagrami in spremnimi informaciji.

Zmagovalni odziv je seveda na vprašanje, kdo je predsednik Slovenije. Za Google je to Borut Pahor, za Siri pa odgovor, da je v ZDA zmagal Donald Trump. Res je, a je tega nismo vprašali. Očitno jo je zmedlo, da nas je to zanimalo 9. novembra, ko se je pol interneta pogovarjalo samo o tem.

Na koncu je mogoče oba vprašati kaj, česar ne razumeta. Preprosti vprašanji, kdo se je boril v drugi svetovni vojni ali pa iz česa je narejeno steklo, presegata njune sposobnosti. Oba se zatečeta k spletnemu iskalniku.

Google Assistant ima rad smeške.

Assistant poskrbi, da nam ni dolgčas.

Značaj

Siri se ne šali, le namuzne se včasih, Google pa svoje odzive odene v plejado smeškov. Če Googlu rečemo I'm bored, nam takoj ponudi iskanje smešnih fotografij, videoposnetkov, šale in igre. Siri viktorijansko odvrne: We are not amused. Podobno na I want to have fun Siri privoščljivo odgovori I'm sorry, medtem ko Google dejansko ponudi vsaj nekaj aktivnosti. Google rad pove kakšno šalo, če mu le rečemo zanjo, Siri pa jih ponavadi noče povedati. Najboljši je odziv na Make me a sandwich: Siri pove, da ne zna kuhati, Google pa se igra in odgovori Postal si sendvič. What's your name Siri kar nekoliko ujezi, zato pravi My name is Siri, but you knew that already, medtem ko se Google ustraši, da se je pozabil predstaviti, in se s smeškom predstavi znova. Tell me something I don't know je za Google znak, da nam pove naključno zanimivo dejstvo, Siri pa se pritoži, da ne razume. Siri je pač bolj skrivnostna in je po lastnih navedbah stara 45980 let v deveti dimenziji, medtem ko Google ni sram priznati, da so ga sestavili letos.

Na koncu povejmo, katere jezike govorita. Siri razume dobrih dvajset jezikov, med katerimi žal ni slovenščine. Svoj čas je naša slovanska izgovarjava angleščine predstavljala algoritmom za prepoznavanje govora nemalo težav, dandanes pa ni več tako. Siri smo preizkusili v angleščini, nemščini in portugalščini, pa je čisto vsakokrat razumela povedano, ne da bi kaj posebej pazili na dikcijo. Siri vse te jezike lepo našteje, če jo vprašamo, Google Assistant pa šaljivo odvrne, da tekoče govori računalniško kodo, napreduje v angleščini in se želi naučiti visoke valirijščine (umetni jezik v seriji Igra prestolov). V resnici se bo kmalu naučil hindujsko, je povedal Google.

Sodba

K sreči to pot ni treba izbrati boljšega, ker smo na pomočnika obsojeni z izbiro ekosistema. Toda kljub temu si drznemo zapisati, da se zdi pot pred Google Assistantom svetlejša. Pomanjkljivosti, kjer ga Siri premaga (nadzor nad napravo, tesnejša integracija v sistem), odpravljajo telefoni Pixel, ki ga imajo vsajenega globoko v drobovje. Zunanja pamet, zlasti iskanje informacij, pa je že zdaj na Googlovi strani.

To pa še zdaleč ne pomeni, da je Siri neuporabna. Prej nasprotno! Oba znata preverjati vreme, računati, odpirati aplikacije, nastavljati alarme, si zapomniti lokacijo, odpreti navigacijo, iskati borzne tečajnice, prepoznavati skladbo (Shazam bo počasi nepotreben, podobno kot so postale nepotrebne aplikacije za vklop flešsvetilke), iskati restavracije in bare, preverjati odpiralne čase muzejev itd. A Google je nekoliko pametnejši in, povsem subjektivno, prijaznejši.