Ujemimo Val
Kljub veliki privlačnosti Spleta in vedno novih storitev v njem je očitno, da je med internetnimi aplikacijami e-pošta še vedno ena najpomembnejših, še posebej v poslovnih in drugih delovnih okoljih (npr. v izobraževanju). Izpad e-poštnega strežnika je nekaj, kar se v takšnih okoljih zazna najprej in povzroči največ negodovanja, včasih celo takojšnjo poslovno škodo. Vendar pa je e-pošta v skoraj vsakem pogledu zelo zastarela in v svoji okosteneli obliki vse manj primerna za učinkovito delo. V Googlu se je zato ekipa, ki se je že uspešno dokazala z razvojem storitve Google Maps, lotila novega izziva: kakšna bi bila e-pošta, če bi jo odkrili danes? Po uspešni predstavitvi koncepta sta se brata Rasmussen z ekipo prekaljenih razvijalcev preselila v Googlovo pisarno v Sydneyju, kjer je v miru nastal (in še vedno nastaja) Google Wave (Val), skupek protokola, odprte programske kode in izdelkov, ki naj bi povsem prenovil način komuniciranja v internetu.
Z izkoriščanjem sposobnosti sodobnih brskalnikov in ogrodja GWT je Googlu uspelo izdelati zares impresiven spletni vmesnik za delo z valovi.
Googlov Val je bil predstavljen maja letos na konferenci Google I/O, kjer je požel silno veliko zanimanja, vendar je bil vse do septembra bolj ali manj nedostopen širšim množicam. Konec septembra pa so končno sistem odprli dodatnim 100.000 uporabnikom, od katerih je vsak dobil možnost povabiti še osem novih. Tako je tudi nam uspelo priti do uporabniškega računa za preizkusno različico Vala, ki nam je omogočila, da tudi v praksi preverimo visoko leteče obljube o povsem prenovljenem skupinskem delu v internetu.
Preden pa si pobliže ogledamo, kako Val trenutno deluje, se v osnovi spoznajmo z zgradbo celotnega sistema. Prvi vtisi, ki smo jih lahko zasledili v spletu, se vse preveč posvečajo le (ne)uporabnosti odjemalca, ki pa je le eden od elementov sistema in še to verjetno - kljub lepemu videzu - najmanj izpiljen med vsemi, saj je še vedno v zelo aktivnem razvoju. Veliko bolj impresivna je ta trenutek spodaj ležeča infrastruktura, ki vključuje odprt protokol za izmenjavo "valov" in izvedbo strežnika, ki je v celoti na voljo z odprto kodo (z dovoljenjem Apache Licence 2.0) in ima potencial, da celotno tehnologijo razširi po internetnih strežnikih, kar je tudi namen celotnega podviga. Val naj bi namreč po razprostranjenosti spominjal na e-poštni sistem, ki je razpršen med številne strežnike, večinoma zasebne, tu in tam pa tudi javne, ki drug z drugim sestavljajo pomemben komunikacijski sistem, na katerega se vse bolj zanašamo, do njega pa imamo dostop z različnimi odjemalci, katerih zadnji modni krik so hitra spletna e-pošta s tehnologijami Ajax in HTML5, kot je Gmail. Pri nastanku Vala so se v Googlu oprli na javo in lastne programerske pripomočke, ki jo nadgrajujejo. Strežnik je razvit v odprtem OpenJDK, odjemalec pa izkorišča novosti sveže različice GWT (Google Web Toolkit) in je izjemna aplikacija HTML5, ki pa za delovanje zahteva dovolj svež brskalnik, kot so Firefox 3.5, Safari 4 ali Chrome 2.
Pri rabi Vala se vidi, da so njegovi ustvarjalci črpali ravno iz bogatih izkušenj Gmaila, ki že poizkuša prenoviti klasični način uporabe e-pošte s poudarjanjem celotne niti pogovorov proti posameznim sporočilom in vpletanjem takojšnjega sporočanja v izmenjavo sporočil. Tudi pri Valu je osnovna enota komunikacije celoten pogovor do danega trenutka v času, skupaj z vso svojo preteklostjo, poimenovan pa je kar val (wave, tokrat z malo začetnico). Udeleženci v pogovoru, za razliko od klasične e-pošte, ne potrebujejo preiskovanja in pregledovanja številnih posameznih sporočil, ki jih imajo shranjene kot krajevne, nespremenljive kopije v svojih nabiralnikih (inbox), temveč v vsakem trenutku aktivno sodelujejo z osrednjo različico vala, ki je shranjen v strežniku. Val sestavlja en ali več "blipov", ki lahko vključujejo oblikovano besedilo in večpredstavne elemente, s pomočjo številnih razširitev pa jim lahko dodajamo tudi drugo bogato vsebino (vprašalnike, zemljevide ... celo igre). V val je mogoče tudi kasneje dodajati nove sodelavce, ki si lahko z vnovičnim predvajanjem ogledajo celotno zgodovino nastanka trenutne vsebine. Poleg tega lahko vsak sodelavec spreminja vsebino posameznih blipov v valu, kar daje celotnemu sistemu tudi pridih dokumentov wiki in tako odpravlja še eno slabost e-poštne komunikacije. Blipi so lahko razporejeni znotraj vala tako, da se natančno vidi, na kateri košček sporočila je bil podan odgovor ali dopolnitev, s kasnejšim popravljanjem pa se takšno dopolnilo lahko vključi v osnovno besedilo, val pa se s tem prečisti in postane veliko bolj pregleden in uporaben kasneje dodanim sodelavcem.
Val združuje e-pošto, takojšnje sporočanje, urejanje wiki in številne razširitve ter robote v impresivno tehnologijo živega sodelovanja, kjer se vse spremembe in popravki dogajajo neposredno pred našimi očmi. Nastajanje in spreminjanje blipa lahko spremljamo v živo, med njegovim vnašanjem, če smo tedaj seveda prijavljeni v sistem. Sočasno vidimo vse vnose v val, čeprav jih izvajajo različni sogovorniki. Glede na naše sodelovanje v sistemu oz. pogostost prijavljanja, se torej val obnaša ali kot e-pošta ali kot takojšnje sporočanje. Odjemalec trenutno zgolj prikazuje stikalo, s katerim lahko živo urejanje blipa skrijemo pred javnostjo, a to še ne deluje. Verjetno so avtorji tako navdušeni nad tehnologijo takojšnjega urejanja, da onemogočajo njen izklop, čeprav je za marsikaterega uporabnika moteča. Vendar pa je odjemalec še vedno v preizkušanju in skoraj gotovo bo njegova končna različica omogočala tudi urejanje osnutka (draft), ki ga bomo šele dokončanega naenkrat oddali v val in se s tem izognili morebitnim zadregam zaradi spodrsljajev, ki bi bili v živo vidni vsem prijavljenim sodelavcem v valu.
Wave deluje tudi na prenosnih napravah s sistemi, kot sta iPhone OS in Android. Odjemalec je sicer označen kot nedokončana preizkusna različica alfa.
Kot že omenjeno, lahko v val vključujemo tudi različne razširitve (wave extensions), ki obogatijo vsebino. Vmesnik teh razširitev je odprt, na voljo je razvojni komplet in Google pričakuje, da se bo izbira razširitev še znatno obogatila, čeprav je že zdaj mogoče najti kar nekaj zelo uporabnih (in še več pogojno uporabnih ali neuporabnih), kot so vprašalniki in ankete, vstavljanje zemljevidov in videa, celo igre, kot je sudoku. Še večji potencial imajo različni roboti, ki jih v val vključujemo povsem enako, kot sodelavce (potrebujemo zgolj njihov e-naslov), in lahko poskrbijo za samodejno dopolnjevanje ali spreminjanje vsebine. Tako je npr. na voljo robot, ki besedilo vala samodejno prevaja v drug jezik (s pomočjo ustrezne Googlove storitve, seveda). Seveda ne gre brez robotov, navdihnjenih z legendarno "Elizo", ki posnemajo (parodirajo) človeškega sogovornika. So tudi roboti, ki čistijo val, npr. z odstranjevanjem prekratkih (praznih) blipov. Na voljo je tudi robot, ki preprečuje vstop drugim robotom v val, z njim lahko lasten val zaščitimo pred nezaželenimi spremembami (ta funkcionalnost je zdaj na voljo neposredno v odjemalcu, brez potrebe po posebnem robotu).
Kot se spodobi pri Googlovem izdelku, je pomembna stran odjemalca tudi iskalnik. Kot začetniki pri rabi Vala, brez veliko potencialnih sogovornikov, bomo verjetno najprej iskali javne pogovore, kar nam omogoča iskalni izraz with:public. Ko določen javno dostopen val odpremo, se shrani v naš nabiralnik, tako da v živo sledimo njegovemu razvoju. Val lahko tudi izbrišemo iz nabiralnika, ga utišamo (mute), da nam ne prikazuje več posodobitev samodejno, ali pa ga podvojimo in kopijo razpošljemo drugim sodelavcem. Seveda lahko ustvarjamo tudi nove, lastne valove, a smo žal trenutno omejeni pri izbiri sogovornikov, saj je tehnologija še v zaprtem preizkušanju, ko pa bo Val odprt celotni javnosti, bomo v pogovore lahko vpletli kogarkoli z e-naslovom. Poglejmo si še nekaj zanimivih preiskovanj, ki uporabnikov Gmaila ne bo presenetil. Iskani izraz with:me najde valove, kjer smo eksplicitno navedeni kot sogovorniki (in ne splošne, javne valove), by:me pa naše lastne valove. Valove lahko opremimo z različnimi oznakami (tags) in jih kasneje najdemo z iskanjem, kot je npr. tag:pomembno. Z has:gadget najdemo valove z dodatki, has:attachment pa najde valove s pripetimi datotekami. Če imamo dodatek za brskalnik Gears, lahko datoteke v blip dodajamo kar s tehniko povleci in izpusti. Iskanja lahko tudi shranimo za kasnejši hitri dostop, ob tem pa lahko določimo, da posamezno iskanje najdene valove samodejno arhivira ali pa jih označi za prebrane v celoti.
Mimogrede, odjemalec za val, ki je v resnici spletna aplikacija HTLM5, deluje tudi v sodobnih prenosnih napravah, ki so opremljene z operacijskimi sistemi, kot sta iPhone OS in Android. Verjetno pa se bo družina odjemalcev v prihodnosti še zelo razširila, tako z domorodnimi aplikacijami za mobilne naprave kot s specializiranimi odjemalci, ki se bodo osredotočili na posamezno značilnost Vala, npr. sodelovanje pri izdelavi večpredstavnih dokumentov. Prav nič se ne bomo čudili, če bo Val postal tehnološka podstat večine Googlovih aplikacij v oblaku (Google Apps, GTalk, Gmail ...), saj potencial za to gotovo ima. No, trenutno je Val predvsem skupek zelo impresivnih tehnologij, ki naslavljajo resnične probleme sodobne komunikacije v internetu. Ima potencial, da zamenja e-pošto in takojšnje sporočanje in celo sisteme za skupinsko delo, saj je izjemno razširljiv, njegove sposobnosti takojšnje izmenjave pa so očitne že pri trenutnem odjemalcu, čeprav ga nekateri prav zaradi živega spremljanja tipkanja sogovornikov ne jemljejo preveč resno. Gledanje pod prste sogovornikom je le zanimiva tehnološka poslastica, pravi potencial sistema pa se skriva v njegovi izjemni moči sodelovanja in spremljanja celotne zgodovine valov. Prihodnost je v internetu, internet pa je predvsem sodelovanje. Google Wave je trenutno ena najbolj zanimivih možnosti sodelovanja ljudi in algoritmov, kako pa se bo izkazal v praksi, bomo šele videli.
Google Wave
Kaj: Sistem za komuniciranje in sodelovanje.
Stanje: Zaprto preizkušanje, na voljo z vabilom.
Sistem: Spletna aplikacija, zahteva podporo HTML5.
Za: Impresiven skupek tehnologij, potencial.
Proti: Zaprt krog uporabnikov, vedno živo oddajanje vnosa.