Umetna inteligenca v resničnem življenju
Danes vsi vedo (ali pa »vedo«) kaj je to umetna inteligenca (UI), o njej se pogovarjajo že branjevke na tržnici, kot se reče. Ko tehnološka novost postane tako zelo znana, lahko napovemo njen zaton, smo nekoč zapisali za primer bitcoina. Toda za UI to ne velja, vse kaže, da je šele na začetku svoje poti.
Umetna inteligenca je v resnici z nami že več kot pol stoletja, izraz so znanstveniki skovali že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v sedemdesetih pa so v ta namen že sestavili programski jezik Prolog. Le prav daleč takrat z njo niso prišli – zaradi omejenih zmogljivosti računalnikov in zaradi manjkajočih izumov, kot je denimo Googlov Transformer (T v besedici GPT), o katerem pišemo v tokratnem Svetu.
V aktualnem tisočletju smo se z umetno inteligenco začeli srečevati v fotoaparatih, ki so približno prepoznali ali fotografiramo žival ali drevo, prepoznavanje vsebin na fotografijah smo nadaljevali z Google Lens in nadgradili s prepoznavanjem oseb v Google Photos, aplikaciji, ki je danes na skorajda vseh pametnih telefonih tega sveta. Res očarani nad UI pa smo začeli biti, ko nam je Google v brezplačno uporabo ponudil svoj prevajalnik za stotine svetovnih jezikov, tudi slovenskega. Prevajalnik, ki o samem jeziku v resnici ni vedel nič, le »statistično« se je naučil katere besede in stavčne zveze sodijo vkup.
Danes pa seveda pod UI vsi zelo natančno pojmujemo – ChatGPT. In to kljub temu, da v resnici obstaja več (in vedno več) podobnih, včasih celo boljših alternativ – Google Gemini, Anthropic Claude, Microsoft Copilot, Meta LLama, Grok, Deepseek. »Čet« uporablja že bolj ali manj vsa mladina, namesto dodatnih inštruktorjev, plonk listkov in, še kar žalostno, celo namesto učiteljev. Uporablja ga seveda tudi tehnično/računalniško pismena publika, vse bolj pa si pot utira tudi k tistim, ki so jim računalniki le delovno sredstvo in ne obsesija. Kdor ga danes ne uporablja, zaostaja, saj je zato pri svojem delu, če ne drugega, počasen.
Čet seveda ni uporaben prav za vse, predvsem zato, ker »halucinira«, laže, si izmišljuje. Prvi vzgib, ko ga pokažem kakemu sodelavcu, je denimo vprašanje »Kdo je oseba X?«. Če to ni ravno res znana osebnost, bo odgovor pač neuporaben.
V tokratnem Svetu so tudi članki iz revije The Atlantic, revije, ki jo ureja Jeffrey Goldberg. Človek, ki je v živo prisostvoval četu, v katerem so ameriški veljaki koordinirali raketne in letalske napade na Jemen.
Bolj uporabno je moderno »guglanje«, ki tradicionalno vrne množico povezav, čet pa odgovori z enim natančnim odgovorom. Vsaj večinoma ;).
Že zelo dober je za podajanje znanja, družboslovnega in naravoslovnega, res odličen pa denimo za programiranje. Vsaj tako, kot ga potrebujejo študenti (računalništva) na fakulteti, ko se učijo algoritmov, ki so znani. Je pa, kot je omenil kolega, ki je že celo življenje programer, neuporaben pri »težkih programerskih problemih«. Še več, v tem so neuporabni prav vsi zgoraj omenjeni četi, razlikujejo se le v tem, da nekateri to priznajo, drugi pa si rešitev enostavno izmislijo. Napačno, seveda.
Ampak res fenomenalen pa je čet za – pisanje bulšita. Dolgih, monotonih in balastnih besedil, ki jih je svet poln in…, ki jih v resnici noben ne bere. Letna poročila, prijave na razpise, to so besedila, v katerih čet resnično blesti. In kar je najlepše, ker razume tudi pogovorno slovenščino, mu je mogoče lepo po domače povedati – »tukaj nekaj hočejo od mene, piše to in to, jaz pojma nimam, daj ti to spiši«. V največ 5000 znakih, kot so zahtevali. »Z veseljem«, in že sledi odgovor. Ali pa – »lani smo v letnem poročilu napovedali to in to, daj to besedilo sedaj spremeni tako, da bo jasno, da smo vse to tudi res naredili. In uporabi drugačne besede in izraze, da ne bo ravno enako.« Res fenomenalna količina privarčevanega časa, ki ga lahko sedaj uporabimo za bolj koristna opravila.
Seveda pa je umetna inteligenca še veliko več od »četov«. Deepmind, britansko podjetje, ki je po nakupu s strani Googla dalo ime njihovemu oddelku za UI, je denimo pred leti resno začelo z sistemom, ki je v igri Go premagalo najboljšega človeškega igralca, in nadaljevalo s - proteini. Vodja podjetja je za razvoj UI algoritma, ki je razvozlal, kako se zvijajo proteini, dobil - Nobelovo za kemijo. Kar si lahko preberete v tokratni temi številke.
***
Mimogrede, preberete si lahko tudi kar nekaj člankov iz revije The Atlantic, ki jo ureja Jeffrey Goldberg. Človek, ki je v živo prisostvoval četu, v katerem so ameriški veljaki koordinirali raketne in letalske napade na Jemen. Trump ga je označil za »nesnago« (sleazebag), Michael Waltz, ameriški svetovalec za nacionalno varnost, za »izmeček novinarjev« (bottom scum of journalists), Karoline Leavitt, tiskovna predstavnica Bele hiše, pa za »diskreditiranega, senzacionalističnega anti-Trump poročevalca«. Trump tudi meni, da je revija The Atlantic »terrible«.
Mi menimo drugače, zato – uživajte v dobrih in izbranih besedilih!
***
Prebrali ste uvodnik v novo številko Monitorja.
***
Berite Monitor!
- V spletu,
- z aplikacijami za iPhone in Android,
- v listalniku PDF,
- na papirju.
- Ali pa se naročite!