Umetna inteligenca v retuši - Okus prihodnosti

Umetna inteligenca se počasi seli iz tretjerazrednih nerealiziranih scenarijev v naša prav tako tretjerazredna in nerealizirana življenja. Ker je tako podobna našemu razmišljanju, niti ne opazimo, kako polni kapilare vsakdana. Ne sprašuje prav veliko in vse pogosteje naredi točno tisto, kar želimo. Če pa ne, se pa urno nauči, kaj je prav.

Pisec teh vrstic že četrt stoletja premika piksle in v tem času ni bilo bistvenih sprememb. Res, sliko je laže obdelati v najnovejšem Photoshopu kot pa v različici iz leta 1990. Tudi procesorji imajo vse večje hladilnike in pomnilniške palčke prodajajo kot pomfrit. Vendar če želimo kakovostno obdelavo slike, je postopek še vedno enak: na roke. Kar pomeni veliko količino dveh dragocenih stvari: časa in potrpežljivosti. Da pa se stvari resno spreminjajo, so nakazali Topazovi strokovnjaki in nam ponudili serijo orodij AI, prek katerih lahko okusimo, kaj prinašata prihodnost in nova generacija procesnih orodij. Natančneje si oglejmo tri orodja izmed trenutno sedmih iz serije AI.

Gigapixel AI: nekateri lahko zaključijo stavek brez dovolj

Se spominjate serije CSI: [neko ameriško mesto]? Vsakogar, ki se je kdaj ukvarjal z obupno nekakovostnimi fotografijami, je najbrž zaskelelo pod lasmi, ko so si v laboratoriju ogledovali sliko nadzorne kamere in kričali: »Zoom, enhance, zoom!« Na koncu so s posnetka kamere 144p v odsevu drobnega vijaka na tablici avtomobila prebrali številko bančnega računa morilca prek ulice.

In včasih je res veljalo, če podatka ni, ga lahko pridobimo le z interpolacijo, ne moremo pa ga izumiti iz nič. Vendar časi se, kot je znano, spreminjajo. Po nekajmesečnem delu s Topazovim Gigapixlom AI pa kaže, da utegne biti »Zoom, enhance, zoom!« kmalu napoved prihodnosti iz nepričakovanega vira.

GigaPixel. Odlično, vendar podrobni ogled »izdelanih« obrazov občasno najde res nenavadne artefakte.

V osnovno okno orodja naložimo želeno sliko, izberemo povečavo (do 600 odstotkov) in kliknemo Save. Tako zelo preprosto je vse skupaj. Za malce več nadzora poskrbi nekaj gumbov in drsnikov. Izberemo si lahko, kaj v osnovi slika je: standard, architectural, compressed in art. Prva opcija je splošna, architectural je najbolj prikladna za povečevanje linijskih slik, compressed za zelo komprimirane slike (kak skrajni JPG iz leta 1995) in pa art, ki poskuša posnemati poteze čopiča.

Drsnika ponujata izbiro stopnje izničevanja zrnatosti in neostrine, med gumboma povsem na dnu pa je najzanimivejši face refinement, ki na sliki prepozna obraz in ga obdela po ločenem algoritmu.

Ko boste prvič videli Gigapixlov rezultat, boste verjetno nekaj časa povsem tiho in z odprtimi usti ugotavljali, kako je to mogoče. Na koncu pa občutke povzeli s sočno kletvico, kot je, denimo, »strela skrtačena«.

Od leve proti desni: izrez iz osnovne slike, Photoshopov poskus (Preserve details 2.0) in Gigapixlov čudež.

Gigapixel temelji na umetni inteligenci in ne deluje tako kot podobno programje za obdelavo slik. Umetna nevronska mreža je izpostavljena skoraj neskončnemu številu parov fragmentov fotografij. En član para je nizkoločljiv, drugi visoko. Program ugotovi, kaj je na sliki (interier, gozd, žival, avtomobil …), in na podlagi tega vsak segment nizkoločljive slike zamenja z ustreznim visokoločljivim iz prej omenjenega para. Če na sliki prepozna sobo, so cikcakaste črte na steni verjetno razpoke. Najde podobne in jih nadomesti. Tako je na koncu dobršen del slike sestavljanka iz povsem drugih fragmentov. Vendar kakšna sestavljanka!

Za ljubitelje gibljivih slik so pri Topazu pripravili Video Enhance AI, ki počne točno to, kar Gigapixel, le da na video materialu. Zadeva je enako osupljiva kot za statične slike. Pisec teh vrstic je ugotovil, da lahko v 3D-programu izriše video v polovični ločljivosti (kar pomeni prihranek časa) in ga nato brez opaznih napak poveča z Video Enhance AI. Malce goljufanja ne škodi.

Sharpen AI: pri tresočih rokah ne pomaga le alkohol

Če ste kdaj po kaki slabo organizirani foto seansi v studiu pregledovali fotke in mrmrali »stresena, stresena, neostra, stresena, pretemna …«, niste edini. »Zafurane« fotografije so vsakdan tudi najboljših fotografov. In če je Murphy slabe volje, so kompozicijsko in vsebinsko najboljše fotke stresene ali neostre. Vendar kaže, da bo tudi tu lahko pomagala umetna inteligenca.

Topazov Sharpen AI deluje podobno kot prej opisani izdelek. Tudi uporabniško okolje je praktično enako, in ko želeno sliko povlečemo v osnovno okno, program ponudi le skromen meni. Kar je osvežujoče in pričakovano pri orodjih AI.

Vsa orodja delijo enak grafični vmesnik, tudi Sharpen AI.

Na izbiro so trije osnovni načini popravkov: sharpen, stabilize in focus. Funkcija za ostrenje je sicer bistveno boljša od vsega primerljivega, vključno s Photoshopom, a ne daje tako osupljivih rezultatov kot funkcija za stabilizacijo.

Stabilize je pravo zdravilo za »stresene« slike. Program ugotovi, v katero smer je slika stresena in kaj sploh je na njej, nato pa podobno kot Gigapixel nadomesti nejasne dele z ostrimi. Seveda ne gre pričakovati, da bo slika povsem ostra in brez premikov, vendar je izboljšava izjemna.

Stabilizacija slike: levo pred in desno po dveh kratkih.

Zanimiv je tudi način focus, ki se trudi izostriti dele slike, ki so zunaj polja globinske ostrine. Žal zadeva deluje le v območju 10 pikslov, kar pomeni, da lahko poveča globinsko ostrino le za malenkost. Zatorej ne pričakujte čudežev, vsaj v tej različici ne.

DeNoise AI: za vse, ki slikate temo

Neglede na kakovost in premer »steklovja« pred vašim aparatom ste zagotovo naleteli na okolje, kjer je bilo svetlobe zares premalo. Pomanjkanje fotonov ste nadomestili z ISO bibličnih številk, nastavili najvišji NR in upali na najboljše. Do neke meje še gre, potem pa tudi najboljši senzorji in reduktorji šuma popustijo.

Tu pride, prav ste uganili, na pomoč Topazov DeNoise AI. Z zrnatimi fotografijami opravi tako hitro in brezkompromisno, da se uboga zrnca človeku kar zasmilijo.

Ponovno so na izbiro (le) trije osnovni načini: DeNosie AI, AI Clear in Low Light. Načini dajejo precej različne rezultate, zato je ob vsaki sliki dobro preizkusiti vse tri. Izkazalo se je namreč, da sta pri nekaterih podosvetljenih slikah bolje delovala DeNosie AI in AI Clear, ne pa Low Light, kot bi pričakovali.

Delovno okolje umetno pametnega ostrivca.

Za natančnejše nastavitve so na voljo štirje drsniki, s katerimi uravnavamo stopnjo barvne zrnatosti, mešamo izvorno sliko s korigirano in podobno. Ko smo z izdelkom zadovoljni (kar ni težko), ga preprosto shranimo na enak način kot pri ostalih orodjih. Izbiramo lahko formate in dodamo predpono ali pripono imenu datoteke (denimo: Slika02_izostreno.jpg).

Programu so se zamerila le zrna, ostale dele fotografije pusti nedotaknjene in tak ohrani vse detajle, tudi najdelikatnejše.

Kaj pa ostali?

Podrobneje smo opisali najzanimivejše tri iz Topazove serije AI in bežno omenili Video Enhance. Poleg teh so na voljo še Mask AI, Adjust AI in JPEG to RAW AI. Prvi je namenjen tako imenovanemu »frajštendanju« oziroma izolaciji dela slike od podlage, kar bodo cenili vsi izdelovalci spletnih trgovin, ki morajo dnevno »frajštendati« na tone slik.

Ne poznam junaka, ki bi se lotil tega peš.

Adjust ponuja nekaj instafiltrov in je bolj igračka, JPEG to RAW pa žal obljublja več, kot ponuja. Če mislite, da boste iz stisnjene slike JPG dobili »surovca« in ga po mili volji dodelovali s Camera Raw, se zelo motite.

Topazova serija AI

Kaj: orodja z umetno inteligenco za retušo fotografij

Izdeluje: Topaz Labs (topazlabs.com)

Cena: Gigapixel, JPEG to RAW, Mask, vsak po 100 USD; Sharpen, DeNoise, Adjust vsak po 80 USD in Video Enhance 200 USD

Za: Izjemen korak naprej pri obdelavi slik. Prednjači Gigapixel. Delujejo tudi kot vtičniki za Photoshop. Niso SaaS.

Proti: Nekateri morda še ne zaslužijo pripone AI, sicer pa ne prav veliko, saj gre za prve resne korake v svet AI na področju obdelave slik.