Uporabniki s(m)o idioti

Da so uporabniki idioti, vemo »ajtijevci« tako iz izkušenj z njimi kot iz prastarih računalniških vicev o tem, da je koda napake ID10T dovolj zgovorna sama po sebi.

Nagrmadene travme sistemskih upraviteljev po svetu se zrcalijo v jedkem humorju, ki navadno opisuje, da je jedro problema s tehnologijo med tipkovnico in stolom. Ergo, uporabnik res mora biti idiot. Seveda sem tudi sam uporabnik, zato ravno tako idiot kot vsi drugi. Zadnji zgledi iz prakse mi namreč govorijo, da kaj drugega, kot da zamenjajo uporabnike, največjim globalnim IT podjetjem ne preostane. Poslušajo nas bolj malo.

Čeprav me kolegi na Monitorju označujejo za velikega privrženca Microsoftovega ekosistema, pa to vedno manj drži, saj je prav Microsoft tisti, ki me v zadnjih mesecih spravlja v obup. Zaradi transparentnosti moram zapisati, da smo v podjetju, v katerem delam, Microsoftov Cloud Essential Partner in prodajamo storitve Office 365, katerih del je tudi podatkovna shramba v oblaku OneDrive for Business (ODFB). In ravno ta polizdelek je povod za moje razmišljanje.

Z najnovejšo posodobitvijo paketov je Microsoft, pohvalno, povečal vsem uporabnikom razpoložljivi prostor znotraj storitve ODFB na cel terabajt (!). Ne gre za drago storitev, sploh če pomislimo, da lahko zraven v nekaterih paketih dobimo tudi 50 GB velik poštni predal, pa knjižnice Sharepoint, v katere lahko naložimo še dodatnih 10 GB dokumentov, pa Lync Online pa ... in to za nekaj več kot 4 EUR na mesec. Precej za malo denarja. Toda …

V praksi je OneDrive for Business storitev, ki povzroča veliko preglavic – storitev je namreč zgrajena na tehnologiji Sharepoint, ta pa je, recimo bobu bob, povsem nedorasla strežbi oziroma shranjevanju datotek v oblaku (»navadna« storitev OneDrive, tista, ki jo uporabljamo smrtniki in ne podjetja, ne temelji na Sharepointu in teh težav nima). V primeru OneDrive for Business se hudir skriva v tehničnih omejitvah, ki si jih v fazi načrtovanja uporabe redkokdo prebere. Izkaže se, da je Sharepoint ena sama velika cokla.

Ste kdaj delali statistiko, koliko imate fotografskega gradiva? Je teh datotek več kot 20.000? Predstavljam si, da ima danes toliko datotek praktično vsakdo. Za primer naj povem, da jih na mojem omrežnem disku doma počiva desetkrat toliko z najrazličnejšo vsebino, skupno pa jih je za približno 900 GB.

V OneDrive for Business pa jih lahko spravim le približno 10 odstotkov, saj je 20.000 največje število datotek, ki ga knjižnica Sharepoint, ki poganja OneDrive for Business, še dovoljuje. Pa to seveda ni vse: ste vedeli, da ne smete imeti mape, ki bi se imenovala »Forms«? Da, seveda, spet je krivec Sharepoint. Predstavnik Microsofta v Sloveniji me je pred kratkim začudeno vprašal, čemu bi pa sploh hotel imeti ravno mapo »Forms«. Zakaj, hudirja, pa ne? Dropbox mi imen ne predpisuje ali prepoveduje.

Seveda se okrog imen datotek in map razvije cel seznam prepovedi, kaj se ne sme. Neveljavni znaki v imenih datotek so namreč sledeči: \ / * ? » < > | # { } % ~ & (vejica in pika sta dovoljeni, čeprav slednja ne sme biti na koncu imena). Zanimivo pa je, da nekatere (starejše) različice (Microsoftovega) Worda same ponudijo nazive datotek, ki vsebujejo tudi znake s prepovedanega seznama. Argument Microsofta je v tem primeru lahko, da so nove različice že »varne«, a saj se zgodovina pri uporabnikih najbrž ni začela z Office 2010. Uporabniki si želijo v oblak kopirati tudi datoteke, ki so jih ustvarili pred 5, 10, 15 leti. No, čaka jih mučno razreševanje konfliktov imen.

Moj seznam očitkov storitve OneDrive for Business se s tem še ne konča. Problemi se kopičijo tudi pri sinhronizaciji. Rado se namreč zgodi, da brez očitnega razloga ena datoteka ali mapa ostane nesinhronizirana. Včasih pomaga preimenovanje elementa, pogosteje pa bo treba kar na novo vzpostaviti sinhronizacijo. To pomeni, da se bo iz oblaka v vaš računalnik spet pretočilo vse, kar ste označili, da se sinhronizira.

In ker je govor o storitvi »for Business«, so vse te težave seveda večplastne. Seveda najprej trpijo sami uporabniki, na drugi strani pa tudi mi, ponudniki storitev IT, ki si služimo kruh s tem, da uporabnikom to tehnologijo prodajamo. Le kako naj pred uporabniki izpadem kot kredibilen strokovnjak, če pa imam kot »ajtijevec« probleme že sam s seboj? V resnici se ob vseh križih in težavah, ki smo jih imeli s storitvijo OneDrive for Business, tudi sam počutim kot idiot, ki očitno še ni povsem »poštekal«, za kaj gre pri tem oblaku.

Ključno je seveda, da je enkrat podrto zaupanje v kakovost storitve zelo težko znova pridobiti. Microsoft nas v odnosu do strank postavlja v zelo neroden položaj, ko se moramo zagovarjati zaradi napol delujoče storitve, na katere delovanje nimamo vpliva. Naš ugled in kredibilnost pa trpita.

Lahko nezadovoljnim strankam oporekam? Navsezadnje so plačali za leto dni vnaprej. Logično, da so nezadovoljni, saj niso idioti.