Uporabniška izkušnja: Trgovci in telefoni
Vsi večji trgovci tudi v Sloveniji svojim strankam ponujajo ustrezno mobilno aplikacijo. Vsebinsko so si, ne glede na podjetje, podobne. Poudarek je na promocijski ponudbi, vpogledu v stanje pik oziroma klub zvestobe in pregled najbližjih lokacij. Z uporabniškega stališča pa se v nadaljevanju predstavljene aplikacije trgovcev bistveno razlikujejo.
Lidl
Aplikacija: Lidl Offers & Leaflets.
Platforme: iOS, Android OS.
Cena: Brezplačno.
Za: Vizualna podoba.
Proti: Integracija dovoljenj na platformi iOS.
Ocena na App Store: 5,0.
Ocena na Google Play: 4,4.
Izbira države. Ob prvem zagonu uporabnika pozdravi zahteva po izbiri države. Na podlagi izbora se vsebine predstavijo v primernem jeziku in ponudba trgovca se prilagodi. To predstavlja nepotreben korak in delo s strani uporabnika, saj bi aplikacija lahko samodejno prepoznala jezik uporabnika in državo. Podatka sta namreč dostopna v nastavitvah telefona. Ponudba bi se tako lahko samodejno prilagodila tudi brez uporabnika.
Dovoljenje za pošiljanje obvestil. Na platformi iOS se takoj ob prvem obisku prikaže pogovorno okno, ki od uporabnika zahteva dovoljenje za pošiljanje obvestil o akcijskih ponudbah. Izvedba vsebuje tri napake, ki se pri aplikacijah pogosto pojavljajo.
1. Uporabniku ne predstavi razloga, zakaj naj aplikaciji dovoli pošiljanje obvestil.
2. Dovoljenje se od uporabnika zahteva takoj ob prvem obisku in v fazi, ko se vsebine aplikacije še raziskujejo.
3. Prikaz pogovornega okna je na ravni operacijskega sistema iOS, in ne same aplikacije. Če uporabnik predstavljeno dovoljenje za prejem sporočil zavrne, je odločitev dokončna in je za spremembo potreben obisk nastavitev v telefonu. Iz tega razloga se priporoča pridobitev dovoljenja v dveh korakih. Prvi korak je pogovorno okno na ravni aplikacije. Če uporabnik dovoljenje za prejem obvestil zavrne, lahko aplikacija uporabnika znova povpraša ob kateri drugi priložnosti. Če uporabnik dovoli prejemanje obvestil, se šele takrat prikaže pogovorno okno na ravni platforme iOS. Upoštevanje pravega trenutka, da se od uporabnika zahteva dovoljenje, in uporaba dveh korakov bistveno izboljšata odstotek uporabnikov, ki dovolijo pošiljanje sporočil.
Besedilne vsebine. Moteča je premajhna velikost črk. Applova priporočila za velikost črk pri besedilih navajajo 17 pik. Zaradi premajhne velikosti je branje oteženo, a aplikacija ponuja zadosten kontrast med barvo črk in ozadjem. Dosega se namreč standard, postavljen s strani mednarodne organizacije W3C, ki za minimalno razmerje kontrasta med črkami in ozadjem v primeru besedila velikosti 18 pik in manj postavlja vrednost 4,5 : 1. Lidlova aplikacija dosega 6,2 : 1 in s tem oceno AA. Meritev smo izvedli ob pomoči aplikacije Color Contrast (glej okvirček).
Mercator
Aplikacija: Moj M.
Platforme: iOS, Android OS.
Cena: Brezplačno.
Za: Integracija dovoljenja za deljenje lokacije.
Proti: Navigacija.
Ocena na App Store: 5,0.
Ocena na Google Play: 4,1.
Brez vsebinske hierarhije. Mercatorjeva aplikacija jasno prikazuje, da pri oblikovanju in razvoju ni bil opravljen premislek o tem, kaj točno želi trgovec ponuditi uporabniku. Na voljo je osem vsebinskih sklopov in vsi so, glede na predstavitev, enako pomembni. Zaznavanje uporabnikovih želja je ključno, tako bi lahko tudi odstranili vsebine, ki so manj pomembne.
Taka zasnova ima slabost tudi v tem, da od uporabnika ob vsakem obisku zahteva še eno dodatno izbiro. Boljša alternativa bi bila, da bi se takoj ob odprtju aplikacije prikazale uporabne vsebine, ki so lahko odvisne od situacije, v kateri je uporabnik. V trgovini bi tako uporabnik lahko že takoj imel odprt nakupovalni listek ali M sken. Doma pa bi se najprej prikazale ponudbe. Tako enostavno je izkoristiti vse zmogljivosti pametnih naprav in s tem uporabnikom ponuditi boljšo izkušnjo.
Navigacija. Druga večja pomanjkljivost je otežena navigacija. Ob izbiri določene rubrike ni vidna nobena možnost vrnitve nazaj na glavno stran. Za to je treba odpreti stranski meni in izbrati ustrezno možnost. Takšna izvedba ima dve veliki težavi. Kot razkriva raziskava, opravljena pri Nielsen Norman Group, katere rezultati so bili objavljeni junija 2016, je uporaba navigacijskih elementov na pametnih telefonih pogostejša kot na klasičnih računalnikih. Skriti navigacijski elementi za menijem, kot je to v primeru aplikacije Moj M, po rezultatih poročila povečajo čas za opravljanje želenih aktivnosti aplikaciji in s stališča uporabnika povečajo občutek težavnosti pri sami rabi. Iz tega razloga večina aplikacij, kjer je na voljo veliko vsebine, ključne navigacijske elemente prikaže jasno in ob vsakem trenutku. Skriti stranski meniji so primerni zgolj za sekundarne dejavnosti.
Dovoljenje za deljenje lokacije. V nasprotju z Lidlovo aplikacijo je integracija prošnje za deljenje lokacije uporabnika na platformi iOS v aplikaciji Moj M izvedena bolje. Prvič se obvestilo prikaže šele takrat, ko uporabnik izbere možnost iskanja prodajnih mest po lokacijah. S tem je verjetnost pridobitve dovoljenja višja, kot če se obvestilo prikaže že takoj, ko se aplikacija odpre. Drugi razlog za dobro izvedbo je kratka in jasna razlaga, zakaj se zahteva dostop. Tako uporabnik natanko ve, v kaj se spušča.
Spar
Aplikacija: Spar Plus.
Platforme: iOS, Android OS.
Cena: Brezplačno.
Za: Informacijska arhitektura.
Proti: Mešanje angleščine in slovenščine.
Ocena na App Store: 5,0.
Ocena na Google Play: 3,8.
Prvi zagon. Že takoj na začetku je moč opaziti, da je bilo v razvoj Sparove aplikacije vloženo veliko dela. Ob prvem zagonu se prikazujejo kratka navodila, ki razložijo, zakaj se od uporabnika zahtevajo določena dovoljenja. Vsaka zahteva za dovoljenje je dvostopenjska. S tem se izognemo težavi, ki smo jo omenili pri Lidlovi aplikaciji.
Animacije. Navodila so podkrepljena z animiranimi ilustracijami. Uporaba animacij v aplikacijah v tujini je nekaj samoumevnega, a se v slovenskem prostoru uporabljajo le redko. S pomočjo animacij se lahko delovanje in funkcije aplikacije uporabniku prikaže vizualno, tako odpade potreba po uporabi besedila.
Dovoljenja. Vsaka zahteva za dovoljenje, kot je na primer deljenje lokacije uporabnika, je v primeru platforme iOS dvostopenjska. S tem se izognemo težavi, ki smo jo omenili v Lidlovi aplikaciji.
Informacijska arhitektura. Pojem se nanaša na organizacijo vseh zaslonov znotraj aplikacije ali spletne strani. Arhitektura Sparove aplikacije je jasno predstavljena. Na prvi strani so izpostavljene akcijske ponudbe, ki so za trgovca najpomembnejše. Uporabniški vmesnik izpostavlja tri funkcije, med katerimi je opazno najpomembnejša Moj Spar. Vizualno je skrbno uporabljena tudi zelena barva, ki je značilna za podjetje.
Proaktivnost prvič. Ker kupci večinoma kupujejo enake izdelke, je pri nakupovalnem listku dodana možnost skeniranja črtne kode na embalaži izdelka, ki ga uporabnik že ima doma in ga mora znova kupiti.
Proaktivnost drugič. Je uporabnik pozabil geslo in uporabniško ime? Ni problem, saj ga aplikacija ne prisili v nadležno zahtevo in spreminjanje gesla s pomočjo e-pošte, temveč kot alternativo ponuja možnost skeniranja črtne kode na kartici.
Omembe vredne slabosti. Nevšečnost predstavlja mešanje angleščine in slovenščine – določene besedilne vsebine so namreč predstavljene v angleščini. Zmoti tudi to, da izbranega izdelka, ki se samodejno doda na nakupovalni listek, ne moremo takoj tudi odstraniti. Če po pomoti izberemo določeni izdelek, ga lahko odstranimo šele pri nakupovalnem listku.
Mimovrste
Aplikacija: Internet Mall a.s.
Platforme: iOS, Android OS.
Cena: Brezplačno.
Za: Čitalnik QR kod.
Proti: Informacijska arhitektura aplikacije.
Ocena na App Store: 5,0.
Ocena na Google Play: 4,3.
Bralnik kode QR. Ob pomoči kamere aplikacija obljublja lažjo primerjavo cen izdelka v trgovini s tisto, ki jo ponujajo v Mimovrste. Na žalost pri našem testu nismo našli izdelka, ki bi ga aplikacija prepoznala, kljub temu da so skenirani izdelki v ponudbi trgovca. Tudi sam postopek skeniranja ni predvidljiv, saj ni nobene povratne informacije, ali je aplikacija kodo QR prepoznala ali ne.
Informacijska arhitektura. Največjo šibko točko aplikacije predstavlja informacijska arhitektura. Slednje je presenetljivo, saj bi si lahko razvojna ekipa hitro in enostavno pogledala najboljše prakse pri tujih trgovcih. Namesto da bi se že takoj na prvi strani prikazali najbolj priljubljeni/prodajani/akcijski izdelki, se mora uporabnik prebijati skozi poplavo menijev, preden se mu prikaže ponudba. Zasnova je v tem pogledu zastarela in zaostaja za slehernim večjim spletnim trgovcem v tujini.
Vizualna zasnova. Uporabniški vmesnik zavzema veliko prostora na zaslonu tako glede na površino kot tudi vpadljivost. Pri trgovskih aplikacijah je pomemben izdelek. Vse drugo mora biti, z uporabniškim vmesnikom vred, v ozadju. Pri Mimovrste =) se med drugim uporabljajo predimenzionirani gumbi v močnih barvah, ki tekmujejo za pozornost s fotografijami izdelkov.
Indikator za nalaganje. Pri brskanju med meniji in ogledovanju izdelkov se pogosto pokaže indikator za nalaganje, ki je sestavljen iz logotipa Mimovrste z krožno animacijo. Indikatorji nalaganja uporabniku sporočajo, da mora počakati, saj se vsebine v ozadju pripravljajo, a je prav potreba po čakanju tista, ki prinaša slabo voljo. Iz tega razloga podjetja uporabljajo alternativne metode, kot je uporaba t. i. Skeleton Page oziroma okostja strani. Pri tem se v trenutku najprej naložijo samo obrisi vsebine na spletni strani in sproti jih nadomešča dejanska vsebina. Obrisi so sestavljeni iz svetlo sivih pravokotnikov različnih mer in so velikokrat tudi animirani ter s tem ponazarjajo dejavnost aplikacije. Nalaganje vsebine se z uporabnikovega stališča ne zdi več tako dolgotrajno in s tem se uporabniška izkušnja izboljša.
Color Contrast apple.co/2kGrHBw
Aplikacija predstavlja eno izmed številnih orodij, s katerimi se lahko meri kontrast med barvo črk in ozadjem. Pri tem se med drugim upošteva tudi velikost črk. Rezultat se primerja s postavljenimi standardi organizacije W3C.
W3C www.w3.org
Mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1994, skrbi za razvoj skupnih standardov za splet. Med te spadajo tudi ukrepi za ustrezen kontrast med barvo pisave in ozadja. Ustanovitelj organizacije je Tim Berners-Lee, ki je tudi »ustvaril« svetovni splet.