Upravljanje tveganj? Mir na svetu!
Ponovno živimo za energetski sektor zelo živahno desetletje. Mnogokrat v zgodovini se je dogajalo, da se je spreminjal svetovni primarni vir energije in predstavljajte si, kakšni težki in nevarni časi so bili, ko so se gruče ljudi skozi iskanje naftnih virov v upanju na boljše življenje selile po svetu. Ogromno jih je v tej dejavnosti izgubilo vse in celo svoja življenja, saj je bil vstop na nova energetska področja ponavadi neobvladan, lahko tudi smrtno nevaren tek v neznano.
Dejan Spasovski, INEOR
Danes so spremembe priložnost za različne inovacije ter za samodejno tehnično obvladovanje vseh nevarnostih oziroma tveganj. Že leta beremo, kako je energija stoletja direkten ali indirekten primarni razlog za vse vojne po svetu in celo, da je vse ostalo samo kulisa za zakrivanje pravih razlogov. Da nekje obstaja določeno združenje ali politična skupina, ki podobno kot kakšna hollywoodska tajna organizacija pripravlja načrt, ki vsebuje pojme globalne energetske politike, temelječe na globalnih energetskih omrežjih, in po katerem bo svet nekoč energetsko centralno nadzorovan. Kontrolirajmo energijo, da kontroliramo svet.
A posvetimo se raje lokalnim zadevam in težavam. Moj prvi stik z energetiko se je začel v študentskih časih, na moji prvi delovni mizi v strogo varovani dispečerski sobi državnega energetskega centra. Zanimivo je bilo videti ogromen analogni panel, kjer so lahko s starim črnim telefonom nadzorovali celotno omrežje – ročno, prav iz te sobe!
Prepričan sem, da ste danes vse organizacijske dejavnosti na področju energetske stabilnosti že uredili, in to tako, da ni več črnih telefonov. Končno se lahko posvetimo »majhnim nadležnim težavam«, kot so emisije CO2, standard ISO 50001, čista proizvodnja in učinkovita hramba zelene energije, implementacija pametnih omrežij, elektromobilnost, optimizacija porabe v industriji in pametnih hišah, in še čemu. Prišli smo dovolj daleč, da se zdaj lahko ukvarjamo »celo« z informacijsko varnostjo lastnega sistema.
A tu se vse skupaj še ne konča. Pomislite, kakšne učinke bi lahko dosegli, če bi stopili vsak iz svoje škatle in pripravili strategijo, ki bi temeljila na vrednotah ekologije, učinkovitosti in povezanosti – torej stopnico više, s poudarkom na centralnem upravljanju (energetskih) tveganj v realnem času in trajnem, sistemskem preprečevanju težav. Energija je namreč v osnovi zelo tvegan posel. Če bi nekdo govoril, da bo cena nafte ali elektrike dosegla negativne vrednosti, bi ga večina imela za norega.
V strogo varovani dispečerski sobi državnega energetskega centra so lahko s starim črnim telefonom nadzorovali celotno omrežje – ročno, prav iz te sobe! Prepričan sem, da ste danes vse organizacijske dejavnosti na področju energetske stabilnosti že uredili, brez črnih telefonov.
Pa začnimo: vsak postopek vsake oblike proizvodnje vsake energije je izjemno tvegano dejanje. V hipu se lahko spomnimo nekaj zgodovinskih globalnih ekoloških katastrof, ki so bile direktna posledica človeškega, naravnega ali tehničnega dejavnika pri proizvodnji energije. Nadalje, transport energije je zelo tvegano dejanje. Spomnimo se težkih časov, ko je žledolom prekinil naše energetsko omrežje, ter žrtev eksplozij plinovodov in naftovodov po svetu ter politične prevlade, povezane z njimi. Energija je zelo nevarna tudi, ko je uporabljamo – tukaj se tega zavedamo in ne dovolimo uporabe izdelkov, ki ne zadovoljujejo standardov varnosti energetske opreme. Tvegana je tudi stabilnost samega omrežja. Ponovno se spomnim kriz, ki so nastale, ko se je omrežje upravljalo ročno. Proizvodnja nuklearne energije je lahko izjemno tvegan (predvsem zdravstveno) proces, posledice napak so nemerljive in težko popravljive. Tvegana je cena energije, če ne želite ustaviti proizvodnje za nekaj ur, dokler ne pade cena. Hkrati ne želimo postati predraga zelena država zaradi prevelike direktne ali indirektne podpore gradnji zelenih virov energije. Začnite ocenjevati svoje projekte po tveganosti.
Prihajajo zanimivi časi, v katerih se bomo morali ciklično in neprestano ukvarjati s pojmi, kot so stabilnost, integriteta hrbteničnega omrežja, stabilnost in moč glavnih stebrov omrežja, zmanjševanje izpustov CO2, zanesljiva in varna, za okolje nemoteča distribucija proizvodnje, mali proizvajalci, hranilniki energije, pa tudi s političnimi in finančnimi minskimi polji, kot so drugi blok nuklearke, Tri morja in Južni tok. A en pojem bo vseprisoten: energetska učinkovitost.
Pri vsem tem upam, da ne pozabljamo na varnostna in informacijska tveganja pri vsej opremi, ki jo uporabljamo (ali jo bomo) v sistemu, tudi na ravni vseh uporabnikov. Če imamo in spoštujemo standarde varnosti električnih izdelkov, zakaj ne bi imeli in spoštovali standardov informacijske varnosti pri vseh korakih in vseh deležnikih. Informacijske varnosti programske, strojne in procesne opreme, ne le mrežne. Napad namreč lahko pride tudi skozi kontrolne enote procesne opreme in virus, ki ohromi katerikoli del energetskega sistema, ima lahko katastrofalne posledice v naravi in družbi. Vsak delček opreme je lahko problematičen in varnost je treba temeljito preveriti in urediti pri prav vsakem – pa smo spet pri upravljanju tveganj.
Če se vrnemo k začetku: težave je bolje preprečiti – če uredimo tveganja v energetiki, bomo ustavili vse vojne na svetu. Peace brothers and sisters! (Mir bratje in sestre!)
