Urejanje, pregledovanje, obdelovanje

Zdi se, da je neobremenjeno fotografiranje vsega ena izmed temeljnih lastnosti digitalne fotografije. Prav to poskrbi za to, da je povprečna zbirka tudi povsem ljubiteljskega uporabnika pogosto tako velika, da se je le težko znajti med velikanskim številom fotografij, predvsem pa je zelo težko najti želeno sliko, kadar bi jo hoteli komu pokazati. Če seveda nimamo reda. In prav pri ustvarjanju reda in organiziranosti lahko precej pomagajo programi za urejanje, pregledovanje in temeljno manipuliranje zbirk fotografij. Tudi na Linuxu.

Gwenview je hiter pregledovalnik slik, ki omogoča tudi osnovno obdelovanje slik.

V svetu MacOS in Windows je na voljo kar nekaj takih orodij, denimo Acdsee, Picasa, Lightroom ali Aperture. A take pripomočke ima tudi Linux, ki vsaj v temu segmentu rabe prav nič ne zaostaja za plačljivimi rešitvami. Nasprotno, saj lahko Linuxovi programi izkoriščajo odprtokodnost tudi za implementacijo različnih programskih rešitev v osnovno aplikacijo. To zelo poveča funkcionalnost in uporabnost programov.

Še najbolj so se v razvoj takih rešitev za digitalne slike usmerili razvijalci za okolje KDE. Glede na lično zunanjo podobo tega okolja in njegove zmožnosti dela in prikazovanja vsebin ter metapodatkov v datotekah to niti ne čudi, saj v tem oziru v marsičem prekaša Gnome in Unity, pa tudi druga grafična okolja, ki se uporabljajo za Linux. To seveda ne pomeni, da programov KDE ni mogoče poganjati tudi v teh okoljih, le njihov videz (brskalnik datotek, dialogi) je nekoliko drugačen, poleg tega je treba namestiti knjižnice KDE, to pa pomeni nekaj sto megabajtov. A nazadnje je potem mogoče poganjati vse programe KDE zunaj KDE. Seveda je mogoče tudi nasprotno – KDE lahko brez težav uporablja knjižnice GNOME, če bi se pokazala potreba po rabi katerega od njih.

Zelo pomemben člen za izdelovanje vrhunskih programskih rešitev za delo s fotografijami je predvsem projekt Kipi oziroma KDE Image Plugin Interface. Kot pove že ime, gre za vtičnike, ki so namenjeni delu s slikami. Teh učinkov je veliko in so zelo raznoteri. Tako so danes na voljo številni vtičniki za, denimo, urejanje metapodatkov, paketno obdelavo slik, uvoz in izvoz različnih formatov, izdelovanje koledarjev, dodajanje okvirjev, pa tudi za objavljanje v različnih družabnih omrežjih, spletnih slikovnih storitvah (Flickr, Picasa), za izdelavo spletnih albumov, panoramskih slik, pretvorbo datotek RAW in tako naprej. Prednost tega je, da se razvijalcem določenih programov sploh ni treba ukvarjati s temi orodji, ker zanje skrbi druga skupnost, in se lahko povsem posvetijo razvoju svojega programa, oziroma naredijo določene funkcije dostopne tudi drugim prek Kipi. Te vtičnike tako trenutno uporablja nekaj projektov KDE.

KPhotoalbum razvrsti slike po času.

Najpogosteje rabljen in tudi privzeto nameščen je Gwenview. Gre za preprost pregledovalnik slik, ki slik ne zlaga v zbirke ali kaj podobnega, temveč le omogoča vpogled vsebine imenikov na diskih. Seveda pa kljub svoji preprostosti prav prek dodatkov Kipi ni omejen zgolj na to, temveč ga je mogoče uporabljati tudi za razne hitre opravke s slikami. Podobno velja za KPhotoalbum, ki pa je namenjen temu, da zbirko slik uredi po časovnici, glede na to, kdaj so bile slike posnete, in da lahko slike urejamo po kategorijah, jim dodajamo imena oseb, oznake in podobno.

A pravi biser med programi je Digikam. Ta program se lahko brez težav meri tudi z dragimi programi, kot sta Lightroom ali Aperture, le da je seveda brezplačen. Seznam funkcij, ki jih premore Digikam, je zelo dolg in obsežen in sega od pregledovanja prek označevanja, urejanja, primerjanja, združevanja do objavljanja oziroma pošiljanja slik. Že pri samem iskanju in pregledovanju lahko uporabljamo različne pristope, kot so koledarski pogled, časovno zaporedje, obsežno iskanje po ključnih besedah in pogojih. Poleg tega lahko iščemo posameznike, saj je na voljo tudi funkcija prepoznavanja obrazov, mogoče je iskati po lokacijskih oznakah, najbolj nenavaden način pa je gotovo t. i. ohlapno iskanje (fuzzy search), ki omogoča, da bodisi podamo podobno sliko ali kratko malo narišemo približno skico tistega, kar iščemo (denimo modro nebo, hrib in morje ali, recimo, skiciramo roko s petimi prsti), Digikam pa glede na »prstni odtis« (fingerprint) fotografije skuša najti slike, ki so podobne naši skici. Res je treba prej zagnati analizo slik, da se ustvari zbirka teh prstnih odtisov, to pa traja precej časa (mislim, res dolgo), a potem to v praksi deluje celo dokaj dobro, če seveda ne rišemo povsem dvoumnih predlogov za iskanje. Dobra rešitev je izvedena tudi pri lokacijskem označevanju in iskanju fotografij, saj se za to zemljevid odpre kar v samem programu, na voljo pa so Marble Virtual Globe, Atlasmap, zelo natančen odprtoskupnostni projekt Open Streetmap in še natančnejši Google Maps. Poleg tega lahko izberemo celo vrsto prikaza projekcije in vnašamo podatke iz datotek GPX. Obe omenjeni rešitvi za iskanje sta zelo samosvoji in ju trenutno v tako izdelani obliki ne najdemo niti v Lightroomu niti  v Aperturu.

Program ni nič slabši niti pri hitrem urejanju metapodatkov, branju, zapisovanju teh podatkov in podobnem. Tako lahko brez večjih težav v številne slike zapišemo neki nov podatek, popravimo datum in tako naprej. Slike lahko tudi zlagamo v albume, združujemo po različnih merilih. V Digikam je kajpada vgrajen tudi zmogljiv modul za obdelovanje slik. Ta sicer ni tako močan kot, denimo, GIMP, a to niti ni njegov namen. Močan je predvsem pri barvni in svetlobni korekciji, bistveno manj pa ima možnosti selektivnega vplivanja na posamične dele slik, saj ne pozna ravnin. Omeniti sicer velja, da je za samo obdelavo slik na voljo tudi Showfoto, a to je v bistvu le tisti del Digikama, ki je sicer namenjen tem opravilom. Če uporabnik torej ne potrebuje tako obsežnega programa, se lahko zadovolji tudi zgolj z programom za obdelavo slik.

Označevanje in branje informacij o lokaciji je v Digikamu zelo urejeno.

V resnici se je Digikam v zadnjih letih razvil v orodje, ki je primerno tudi za profesionalno rabo, še posebej, če za shranjevanje zbirke slik, denimo, uporabljamo dodatni računalnik, pa vanj nočemo vložiti celega premoženja. Res je na voljo tudi okenska različica Digikama, a je  polna hroščev in je poleg tega tudi zelo prostorsko zahtevna. No, tudi v Linuxu bo program na slabših računalnikih trpel, saj ima kup funkciji, ki so procesno zahtevne, zato je priporočljiva vsaj zmerno dobra sestava z dovolj pomnilnika.

Na KDE in Kipi temelječe rešitve pa niso edine, a jih je bistveno manj, pa tudi manj zmogljive so. Kdor svojega sistema torej ne želi obremenjevati z velikim številom dodatnih knjižic, ker, denimo, ni uporabnik KDE, lahko poseže po programu Shotwell. Ta omogoča nekaj več stvari kot na primer Gwenview in Kphotoalbum, a bistveno manj kot Digikam. Sem sodi predvsem enostavno pregledovanje in urejanje po datumu razvrščenih fotografij v albume, dodajanje in urejanje oznak, popravljanje datuma, vgrajena pa je tudi funkcija za izboljšanje slike, ki skuša samodejno popraviti osvetlitev in barvo slike. Pri Shootwellu prepriča predvsem odzivnost in hitrost delovanja, bistveno manj pa slaba podpora podatkom Exif in odsotnost naprednih, kar odvrne vsaj malo resnejše uporabnike. Prav tako nima možnosti za neposredno objavljanje in pošiljanje fotografij, kar je tudi precejšnja pomanjkljivost.

Zunaj platforme KDE je najboljši Shootwell.

Pred časom je bil sicer zelo obetaven tudi F-Spot, a je v zadnjih letih izgubil nekoliko zagona pri razvoju in je le slabo razvil svoj potencial. Ponuja nekaj več orodij za obdelovanje slik, a daleč od potreb resnega uporabnika. Prav smešno pa je, da še danes na menuju z orodji najdemo zgolj nastavitev za ohranjevalnik zaslona. To tudi kaže na to, da je F-Spot skorajda že pogorel, zato ga v osnovi odsvetujemo.

Seznam raznih orodij za pregledovanje in urejanje slikovnih zbirk se s tem seveda še ne konča, a je večina drugih programov bistveno manj opaznih in zmogljivih kot predstavljeni ali pa so bolj usmerjeni, denimo orodja za delo s slikami v spletni storitvi Flickr ali Picasa. Ne nazadnje lahko v Linuxu prek knjižnic Wine uporabljamo tudi različna okenska orodja. Googlov program Picasa tako, denimo, deluje brez težav, če seveda zanemarimo to, da je vmesnik, ki ga s tem dobimo (predvsem brskanje po diskih), bistveno drugačen oziroma okenski. Vsekakor pa je mogoče reči, da Linux vsaj v tem segmentu rabe računalnikov, zahvaljujoč predvsem razvijalcem iz skupnosti KDE, nima nekih omejitev, ki bi lahko veljale kot argument, da ga ne bi uporabljali. Če nas seveda ne vodijo prazni predsodki.

Gwenview

Pregledovalnik slik.

Cena: Brezplačen.

Splet: gwenview.sourceforge.net

Najmanjše zahteve: Linux s knjižnicami KDE.

✓    Pregleden, enostaven, podpira vtičnike Kipi.

✗    Omejeno razvrščanje, potrebuje knjižnice KDE.

KPhotoAlbum

Pregledovalnik slik in fotoalbum.

Cena: Brezplačen.

Splet: www.kphotoalbum.org

Najmanjše zahteve: Linux s knjižnicami KDE.

✓    Pregledna časovnica, iskanje in razvrščanje, podpira vtičnike Kipi.

✗    Nekoliko nepregleden, potrebuje knjižnice KDE.

Digikam

Program za urejanje zbirk slik in obdelavo.

Cena: Brezplačen.

Splet: www.digikam.org

Najmanjše zahteve: Linux s knjižnicami KDE.

✓    Zmogljiv, veliko orodij in dodatnih možnosti, podpira Kipi, omogoča obdelavo.

✗    Strojno zahteven, potrebuje knjižnice KDE.

Shotwell

Program za pregledovanje in urejanje zbirk slik.

Cena: Brezplačen.

Splet: www.yorba.org

Najmanjše zahteve: Računalnik z nameščenim Linuxom.

✓    Hiter in odziven.

✗    Omejena zmogljivost, slaba podpora Exif.