Uroš Mesojedec: Blokirano

Na televiziji gledamo film, ki ga prereže oglasni blok. Vstanemo in odidemo do hladilnika po pivo. Smo mar koga okradli?

Spletni brskalnik Firefox, ki se je kot feniks dvignil s pogorišča nekdanjega kralja spleta, podjetja Netscape, je dodobra razburkal uspavano področje programja, ki je še nedavno, po vnovični, na sodišču dokazani zlorabi monopola, pristalo v rokah vsem nam dobro znanega izdelovalca programske opreme. Tako piše polpretekla zgodovina, danes pa Firefox in pisana družba, v kateri so še Opera, Safari, Konqueror in številni drugi, tudi znova obujeni Internet Explorer, znova tekmuje z izboljšavami v korist nam, končnim uporabnikom, ki v spletu prebijemo vse več časa.

Firefox pa je kljub vsemu nekaj posebnega. Še posebej pri nas, saj se v Sloveniji približuje polovičnemu deležu spletnih deskarjev, kar je v odstotkih populacije največ na svetu. Velik delež priljubljenosti dolguje svoji inovativni zasnovi, ki omogoča izjemne širitve zmogljivosti. Firefox, kakor tudi e-poštni odjemalec Thunderbird in skupek Seamonkey ter še nekateri namenski programi, izkoriščajo enotno podlago, XUL Runner, ki omogoča hiter razvoj za različne operacijske sisteme z visokonivojskimi programskimi in označevalnimi jeziki, kot so javascript, XML in CSS. Prav presenetljivo je, kako je programerjem pri Mozilli uspelo pripraviti izjemno odprto, a hkrati zelo varno okolje za najrazličnejše dodatke. Spomnimo se samo, kakšne težave je imel z dodatki Internet Explorer. Kakorkoli že, najrazličnejših razširitev za Firefox se kar tare: od nenadomestljivega dodatka za spletne razvijalce, FireBug, pa vse do izjemno učinkovitega uničevalca oglasov, AdBlock Plus (AB+).

In prav AB+ zadnje čase buri duhove po svetu, saj so njegove blagodejne učinke zaznali tudi vplivni pisci, tako v tradicionalnih medijih kot v vse bolj vplivni blogosferi. AB+ naj bi uporabljajo že blizu tri milijone uporabnikov, njegov avtor, Wladimir Palant, pa trdi, da ga z njegove spletne strani vsak mesec prenesejo kar 400.000-krat. No, učinki omenjenega dodatka so blagodejni predvsem za spletne uporabnike. Ponudniki spletnih vsebin, še posebej tisti, ki se preživljajo z oglasi, pa so že začeli biti plat zvona. AB+ je neverjetno učinkovit in nadvse preprosto ga je uporabljati. Po namestitvi se nam ni treba niti ukvarjati s filtri, ki krmilijo njegovo delovanje, ker se lahko nanje preprosto naročimo. To je prava moč spleta, ne le AB+, tudi vedno sveže nastavitve zanj so že nared. AB+ nam ne le skrije oglase, temveč pohitri delovanje brskalnika, saj številnih elementov preveč "okrašenih" spletišč sploh ne prenese iz strežnikov. Brskalnik jih tako niti ne vidi, niti ne členi, niti ne upodablja, kar zmanjša omrežni promet, porabo pomnilnika in pohitri prikaz. AB+ je tudi nadvse prilagodljiv in če se ne naročimo na vnaprej pripravljene filtre, ga lahko prikrojimo povsem lastnim potrebam, na določenih izbranih spletiščih celo povsem izklopimo. Na vsaki obiskani strani nam ponudi seznam vključenih elementov, ki jih lahko po želji blokiramo. Tako se lahko znebimo tudi zelo motečih skriptnih dodatkov, npr. nadvse nadležnega grafičnega ogleda cilja povezave ("Snap Shot") ali nadležnih pojasnil določenih besed v oblačkih ("Kontera Content Link"). Da bo stvar za ponudnike z oglasi podprtih vsebin še težja, ima AB+ široko druščino podobnih dodatkov, npr. CustomizeGoogle, ki zna iztrebiti oglase iz praktično vseh Googlovih spletnih storitev, hkrati pa nam še izboljša uporabo tega priljubljenega iskalnika (sprotne sugestije, številčenje zadetkov, neposredne povezave na druge spletne iskalnike ...), ali pa GreaseMonkey, s katerimi lahko vsako spletišče postavimo čisto na glavo, odstranimo nezaželene elemente in mu dodajamo nove zmogljivosti.

Zdi se, da je z vzponom rabe Firefoxa in vse večjo razširjenostjo dodatkov, kot je AB+, najbolj ogrožen ravno Google, ki veliko večino svojih dohodkov iztrži ravno iz spletnega oglaševanja. Ko je novinar New York Timesa raziskoval fenomen AB+, je odgovorne v Googlu povprašal za mnenje, a so bili pomenljivo tiho. Tiho pa ni bil Danny Carlton oz. "Jack Lewis", spletni mojster in bloger, ki je vrnil udarec tako, da je na svojih spletiščih brskalnike z nameščenim AB+ preprosto blokiral. Začel je še bolj drastično, saj je blokiral vse uporabnike Firefoxa in jih preusmeril na posebno stran (whyfirefoxisblocked.com), na kateri razlaga, da je blokiranje prikaza oglasov enako kraji. Svoj srd ni stresel le na avtorja dodatka, temveč se je obrnil celo na Mozillo, češ da s svojim neodgovornim ravnanjem takšno krajo naravnost vzpodbuja. Čez čas je odkril, da je z javascriptom mogoče zaznati uporabo AB+ in košček skriptne kode objavil tudi za druge, blokiranje pa je - zdaj sicer malo bolj selektivno - ostalo.

Vse skupaj je seveda precej smešno. Oglaševalci v spletu so enkrat že šli čez vse meje, a jih je Googlov inovativni pristop z zgolj nekaj vrsticami besedila za nekaj časa ukrotil. Zdaj so se poskakujoči oblački, leteče animacije, samodejno pognani zvoki in video že ob obisku spletne strani in podobna nadlega, spet začeli množiti. Uporabniki imamo na srečo tokrat učinkovito in preprosto orožje za prilagajanje lastne "uporabniške izkušnje". Navsezadnje bi se večini oglasov izognili, če bi uporabili tekstovni brskalnik Lynx, a to marsikomu ne bi bilo všeč. In da ne bo pomote, dodatki za blokiranje izbranih spletnih vsebin so na voljo tudi za druge spletne brskalnike, tudi IE. Na koncu koncev je z drobnim posegom v sistemsko datoteko "hosts" mogoče zaustaviti strežbo vsebine iz poljubnega strežnika za vse spletne programe, ki jih uporabljamo. Govoriti o kraji je seveda smešno. Uporabniki AB+ in podobnih dodatkov se na prikazane oglase tako ali tako sploh ne bi pozitivno odzvali, v čem je torej škoda, da jih preprosto blokirajo?

Zdravilo za oglaševalce seveda je na voljo, vendar bodo morali dobro premisliti o svojem pristopu. Google z analizo spletne vsebine in poznavanjem uporabnika že danes ponuja precej dobre oglasne pasice, ki jih marsikdo sploh ne obravnava kot oglase, temveč kot primerno dopolnilo prikazani vsebini. S svojimi pravili rabe tudi zelo krotijo spletne ponudnike, da sistema ne zlorabljajo. Pravi preizkus za veliki G pa prihaja s slikovnimi in video oglasi, še posebej s predvideno širitvijo oglaševalske mreže po nakupu DoubleClicka, katerega strežniki so med prvimi v praktično vseh pripravljenih filtrih za AB+.

Jaz si filtre za AB+ še naprej dopolnjujem sam in vanj še nisem uvrstil vseh ponudnikov oglasov. Skratka, kot se je izrazil kar sam Wladimir Palatov: "Edini zanesljivi pristop, da vaši oglasi ne bodo blokirani, so oglasi, ki jih uporabniki ne bodo želeli blokirati."

Edini zanesljivi pristop, da vaši oglasi ne bodo blokirani, so oglasi, ki jih uporabniki ne bodo želeli blokirati.