Uroš Mesojedec: Kdo mi brska po disku?

Celotni splet je mogoče s pomočjo Googla preiskati dva velikostna razreda hitreje, kot nam Okna po desetletju inovacij omogočajo na lastnem disku.

Ah, citati Microsoftovih vodilnih mož. Leto ali dve nazaj sem na teh straneh že seciral izjavo Jima Allchina o neameriški naravi Linuxa, zdaj pa nas je isti mož znova osrečil s svojim pogledom na računalništvo. Da bo znova na voljo kost za glodanje, je navrgel naslednji retorični biserček: "Google je zelo lep sistem, a v primerjavi z mojo vizijo je patetičen." Seveda, saj vemo, da "zmorejo narediti sistem, ki bo boljši od Linuxa". Zakaj ne bi v procesu pokopali še Google? Microsoft je podjetje, ki se trdo bori za svojo pravico do inovacij.

Kot je to že v navadi, Allchinova izjava seveda ni bila nerodno izpostavljanje v javnosti, temveč zgolj uvod v salvo iz vseh topov. Kmalu za njo se je iz različnih virov razširila vest, da želi Microsoft Google naravnost kupiti. Vmes je Google spremenil svoj program za urejanje zadetkov iskanja in bil deležen takojšnjih "neodvisnih" kritik. Ugledna revija Fortune pa se je spravila naravnost na Googlovo politiko kadrovanja in se sprašuje, ali mu bo uspelo odrasti (http://www.fortune.com/fortune/technology/articles/0,15114,548765-1,00.html). Za konec je svoj lonček pristavil tudi vedno bolj zmedeni vazal SCO, ki je po "neuradnih kanalih" izdavil, da bo naslednja tožena stranka prav ta najbolj priljubljeni spletni iskalnik. Vse to se je zgodilo v času, ko se Google pripravlja na javno prodajo svojih delnic.

Mar gre za zaroto? Kje pa, zgolj za posel. Metode so že znane, le tarča je tokrat nekoliko specifična. Microsoft je praktično vse tekmovalce, ki so vstopili na njegovo ozemlje - to so predvsem osebni računalniki - uspešno izrinil. Težave pa mu povzročajo konkurenti, ki so že pridobili velik tržni delež na področjih, kamor želi vstopiti, npr. Sony pri igralnikih ali Nokia pri prenosnih telefonih. Google je nevaren konkurent na področju storitev v internetu, novi tržni priložnosti, s katero želi Microsoft ohraniti svojo neverjetno rast in dobičke. Končni cilj velikega načrta, nekoč znanega kot vizija .NET, je imeti prste vmes pri vsaki transakciji v spletu. Izpolnjevanje načrta pa bo verjetno precej zapleteno, kar lepo ponazarja zamuda Longhorna. V času, ko Microsoftovi glavni kravi molznici, ki napaja nemalo izgubarskih dejavnosti podjetja, resno grožnjo napovedujeta Sun in Novell, so novo različico namiznih Oken prestavili daleč v negotovo prihodnost. Očitno bo treba v drobovju novih Oken še marsikaj spremeniti, da bodo še vedno uporabna za (nezakonit?) boj proti konkurenci.

Na drugi strani je Microsoftu uspelo predvsem z nakupi zgraditi zmogljivo omrežje spletnih storitev, od spletne e-pošte do lokacijskih storitev, ki lahko hitro popolnoma spremenijo način uporabe osebnih računalnikov. Samo vprašanje časa je, do kdaj bodo ti sploh še uporabni brez stalne, po možnosti širokopasovne povezave v internet. Vse več programske opreme bo v popolnosti delovalo le, ko bomo priključeni. "Aktivacija" izdelkov je bila zgolj začetek in tipanje terena.

V taki viziji je neodvisno podjetje, ki je postalo sinonim za iskanje v spletu, moteči tujek. Posebej nadležno je zaradi dveh značilnosti: urejanja zadetkov, ki primerljive Microsoftove tehnologije preprosto ponižuje, pa čeprav je glede na Allchinove "vizije" patetično, ter tehnološke osnove, ki jo predstavljajo ceneni osebni računalniki, v katerih teče Linux. Microsoft se Googla ne more lotiti z znanimi taktikami. Vsaj zaenkrat ne. Če bi, denimo, danes z dodatkom za Okna spojili iskanje s spletnimi dvermi MSN, bi se samo osramotili. Dejstvo, da se spletni brskalnik IE po privzeti nastavitvi vedno zateče prav tja, ni prav nič okrnilo Googlove uspešnosti. Še hujša za Microsoft je Googlova stalna agilnost. Imajo zveste uporabnike, energijo, sveže ideje in praktično neomejene možnosti širitve. Orodja vrstica za spletne brskalnike lahko hitro preraste v Googlov spletni brskalnik. Izbor novic je lahko zametek novih spletnih dveri, boljših od vsega, kar smo doslej lahko uporabljali. Izjemen arhiv vsebine novičarskih skupin in urejen imenik spletnih strani, skupaj s tržnico vprašanj in odgovorov, lahko postane zbirka znanja, kakršne še nismo poznali. Prav nič čudnega, da se podjetju ob javni prodaji delnic obeta znesek, ki vrača spomine na čase pred borznim zlomom.

Brez Googla, kot ga poznamo danes, splet preprosto ne bi bil to, kar je. Vprašajte kateregakoli resnejšega programerja. Google je za programerje neprecenljiv. Kaj pa uporabniki odprtokodnih programov? Ker imajo ti le redko dobro dokumentacijo, je zmogljiv iskalnik, ki zna urejati zadetke po pričakovanju uporabnika, božji dar. Namestiti Linux na neobičajni hardver bi bilo brez Googla praktično nemogoče. Kaj pa pisci mnenj? Le kako bi prišli do izvirnih citatov, ki nas navdihujejo, če ga ne bi bilo?

Skratka, razlogov, da je Google trn v peti Microsofta, je, kolikor hočemo. Vemo tudi, da se bo Microsoft še kako potrudil, da ta trn odstrani. In ker Googla, kot vse kaže, lastniki ne želijo prodati Billu, bo treba ubrati drugo pot. Kam merijo v Microsoftu, lepo kaže prej omenjeni članek v reviji Fortune, ki secira Googlovo poslovno plat. Beremo lahko, da ima Microsoft "vojsko možganarjev" (army of brainiacs), ki izboljšujejo iskanje, bodoči sestavni del dveri MSN in Longhorna. Še enkrat bodo na pomoč priklicali okenski monopol. Novi iskalnik naj bi posekal Google tako, da bo pri iskanju uporabil podatke, ki jih bo nabral s pregledovanjem vsebine diskov uporabnika.

Prav ta zamisel najbolje ponazarja, kakšen svet nam želi naslikati Microsoft. Google se trudi upoštevati želje uporabnikov. To je očitno že od prve strani naprej. Predvsem zaradi tega je tudi tako uspešen, čeprav tudi njihova tehnologija ni od muh. Zato tudi vik in krik industrije, ko spremenijo urejanje zadetkov in z zvijačami umetno visoko uvrščene strani spet potonejo v pozabo. Uporabniki se ne pritožujemo, če bomo namesto reklam spet našli predvsem informacije. Microsoft, na drugi strani, sam najbolje ve, kaj je za nas najboljše. Tako smo dobili Boba, Clippyja, z Longhornom pa bomo dobili še lastnega preiskovalnega agenta. Morda ga bo namesto ljubkega kužka ponazarjal možak v dolgem, črnem usnjenem plašču.