Uroš Mesojedec: Nova iDeja

Mobilna igra je postala nezanimiva in kliče po svežem igralcu z rezervne klopi.

Dočakali smo. Apple je predstavil svoj mobilni telefon in izbrisal besedo "Computers" iz imena podjetja. Ne le to, na dolgo pričakovani uvodni predstavitvi Steva Jobsa na sejmu, imenovanem "MacWorld", praktično ni bilo govor o računalnikih Macintosh, temveč le o iPodih, Apple TV in telefonu iPhone. Pionir osebnega računalnika je tako končno naredil odločilni korak, ki je pokazal, da je osebni računalnik prihodnosti pravzaprav mobilna napravica.

Morda je bil iPhone res najslabše varovana Applova skrivnost, toda o napravi, ki so jo razvijali v navezi s številnimi podjetji več kot dve leti, kaj dosti več kot ugibanj o obliki, ki so se vsa po vrsti izkazala za napačna, in očitnega spoznanja, da bo vsebovala določene zmožnosti iPodov, pravzaprav nismo izvedeli do uradne predstavitve. Začetno navdušenje nad njo je sicer že zbledelo in dolgotrajno čakanje do začetka prodaje - v Evropi je v načrtu šele za konec leta - ga bo še precej zmanjšalo. Prav tako so se že pojavile skoraj identične naprave konkurentov, kot je nova LGjeva "čokolada" KE850 ali OpenMoko FIC Neo1973 s povsem odprtokodno programsko podlago.

Precej podobna zgodba se je pisala ob Applovi prvi predstavitvi iPoda. Danes sinonim za prenosni glasbeni predvajalnik je prišel na zasičeni trg in na prvi pogled ni prinašal kaj zares novega. Prvi odziv na njegovo predstavitev v razvpitem spletnem forumu je danes postal že interna šala, s katero se ponazarjajo prezgodnja sklepanja ob predstavitvi novih naprav, o resničnem vplivu katerih le težko sodimo ("Less space than Nomad. No wireless. Lame."). No, nobenega dvoma ni, da bo Applov vstop med ponudnike mobilnih naprav do temeljev pretresel še eno industrijsko vejo, ki je padla v objem vse bolj razvejenega računalništva. Naprava sama je tu še najmanj pomembna, čeprav prinaša kar nekaj zanimivih tehničnih inovacij. A najprej se velja pomuditi pri njenih pomanjkljivostih, vsaj za tehnološke navdušence.

Predstavljeni iPhone ne pozna mobilnih omrežij tretjega rodu, ima za danes povsem povprečen digitalni fotoaparat, ne podpira razširitve razmeroma majhnega pomnilnika z zunanjo kartico, prav tako pa bo tudi programsko zaprt in ne bo dopuščal nalaganja novih programov brez Applovega blagoslova. Še več, v ZDA bo vsaj dve leti na voljo le z enim ponudnikom mobilne telefonije, ki bo za iPhone pripravil poseben naročniški paket z vključenim podatkovnim prometom. To bo resnično ceno naprave precej dvignilo. Zelo podobno se bo zelo verjetno zgodilo tudi v Evropi in vprašanje je, ali ga bomo v Sloveniji lahko kmalu uporabljali, seveda v njegovi polni zmogljivosti.

Kako si Apple kljub tem omejitvam predstavlja, da bo že v prvem letu dosegel 1 % tržni delež, kar v svetu mobilnih naprav pomeni 10 milijonov prodanih kosov in preboj v prvo ligo ponudnikov? In ob tem bodo vsi konkurenti vse prej kot sedeli križem rok! Apple stavi na to, da bo, kot pri digitalizirani glasbi in kmalu tudi videu, spremenil pravila igre.

Kadarkoli se kolumnisti razpišemo o Applu in njegovih bolj ali manj skrivnostnih načrtih, se krešejo mnenja, ali je podjetje v resnici usmerjeno bolj v železnino ali v programje. Maci imajo Mac OS X, iPodi trgovino iTunes, tudi za iPhone bo programska podpora ključnega pomena. No, odgovor je razkril sam Jobs, ki je na predstavitvi iPhona citiral Alana Kaya, enega pionirjev spodobnega računalništva: "Ljudje, ki s programjem mislijo resno, morajo izdelati svojo strojno opremo". Težko bi krajše opisali srž Applovega uspeha zadnjih let. "Stari" Apple Computers je zabredel v silne težave, ker je resno mislil samo s strojno opremo, programe zanj pa so pisali drugi. Take težave ima še danes, saj Macov z Intelovimi procesorji nočejo kupovati eni izmed (nekoč) ključnih kupcev: uporabniki Adobovega programja, ki mu še ni uspelo dokončati Photoshopa zanje. Na srečo je Apple sam že prej poskrbel za številne "običajne" uporabnike, ki jim zadošča skupek programov iLife, ali pa našel nove profesionalne niše, kot so urejanje videa (Final Cut Pro), glasbeni studii (Logic Pro) ali poklicni fotografi (Aperture).

Ko se je Apple spustil v digitalno glasbo, je bil predvajalnik le del načrta. Glasbene založbe so izgubile kompas in le Jobsova kombinacija trme in izkrivljanja resničnosti jih je lahko prepričala v odločitev, da ponudijo svoje kataloge po enotni ceni. Apetiti so vmes zrasli in s filmskimi studii ne gre tako gladko, a Apple jih kljub temu osvaja drugega za drugim, po nauku iz preteklosti pa zmore Jobs celo sam poskrbeti za "ubijalske aplikacije", saj je največji posamični lastnik Disneya.

Tako pridemo do mobilnih operaterjev. Neverjetno močni so in do strank se obnašajo, kot da smo popolni bebci. Morda sem edini, a prodaja melodij za zvonjenje se mi zdi eden najbolj sprevrženih načinov povečevanja dobičkov, še posebej, če ti operaterji v ta namen namenoma prodajajo okrnjene naprave, ki lahko tovrstna cingljanja naložijo le prek omrežja GSM. In vendar je trenutno to posel, vreden 6 milijard dolarjev! Podatkovne komunikacije? Kdo je tu nor? Prej bom za storitev e-pošte in "ubijalske" spletne aplikacije uporabljal prenosni WiFi terminal, kot pa plačeval neverjetno sprevržene naročniške sheme mobilnih operaterjev. Apple zelo dobro ve, da se tu skriva velikanski neizkoriščen potencial. Zanimivo bi bilo izvedeti vse podrobnosti njihovega dogovora z mobilnim operaterjem, vendar je dvoje nadvse nazorno: ameriški mobilni operater je prav za iPhone povsem predelal svojo govorno pošto in Applu tako omogočil, da je prvi omogočil neposreden dostop do poljubnega sporočila na "tajnici". Nič več zamudnega zaporednega poslušanja vseh sporočil in seveda odštevanja minut, ki operaterjem tako ljubo žvenketajo. Drugo je nakup glasbe. Čeprav je iPhone bolj iPod s pripojenim radiem GSM kot nasprotno, bo glasbo, pa tudi video, programe in drugo vsebino zanj mogoče kupovati le prek iTunes, operater od tega najverjetneje ne bo pobiral lastnega deleža dobička. Če jim je preostalo še kaj zdrave pameti, bodo iPhone prodajali skupaj z ugodno pavšalno ceno za neomejen dostop do podatkov prek mobilnega omrežja. Če ne, ima iPod, oprostite, iPhone tudi WiFi.

Apple stavi na to, da bo, kot pri digitalizirani glasbi in kmalu tudi videu, spremenil pravila igre.