Uroš Mesojedec: Predmet poželenja

Zakaj nekdo končno ne stlači skupaj prenosnega telefona, predvajalnika empetrijev, spodobnega fotoaparata in univerzalnega daljinskega upravljalnika? Stlačite zraven še brivnik, ko ste ravno pri delu.

Sezono obdarovanj težko pričakujejo tudi izdelovalci različnih digitalnih dodatkov. Zato že novembra hitijo predstavljati najrazličnejše izdelke, ki naj bi razvezali mošnjičke trum nakupovalcev, ki se decembra zapodijo v prenapolnjena trgovska središča. Nedvomno so minulo leto zaznamovali najrazličnejši prenosni predvajalniki glasbe. Vzrok je seveda Apple in njihov nadvse uspešni iPod. Menda so jih minulo leto prodali več kot 13 milijonov! Kljub zelo pestri ponudbi konkurentov drobcene napravice z jabolčnim logotipom še vedno nimajo resne konkurence.

Nedvomno je Apple z iPodom ustvaril predmet poželenja. Ob zadnji predstavitvi novih različic priljubljenega predvajalnika je Steve Jobs predstavil vrh ponudbe, 60 GB Photo iPod, posebno različico drugače obarvanega iPoda, "U2 Edition", in zdelo se je, da bolj za šalo kot zares tudi posebne iPod nogavice. Da, prav ste prebrali, nogavice za vaš priljubljeni iPod, ki ga - kot je dejal Steve - "ohranjajo toplega v hladnih dneh, mu ponujajo zaščito in dajejo osebnost". Ob predstavitvi se je dvorana seveda krohotala, vendar nogavice za iPod lepo kažejo, kakšen status naprava uživa tako med ponudniki dodatkov kot med uporabniki. Ljudje očitno obožujejo svoje iPode, celo tako zelo, da so jim pripravljeni kupovati nogavice ali, morda bolje rečeno, "iPodavice". Te so le še en kamenček v mozaiku, ki ga je Jobs uspešno sestavljal vsa leta, ko je - z daljšo prekinitvijo vmes - vodil Apple. Ne le, da so Applovi izdelki tehnološko in oblikovno izpiljeni, vedno ponujajo še nekaj več: drobne detajle, ki napravo naredijo osebno in med privrženci "kultno", za vse preostale pa predmet poželenja. In medtem, ko so Applovi osebni računalniki zaradi poplave cenenih PCjev očitno predragi, da bi za veliko večino zainteresiranih potrošnikov ostali več kot le želja, je iPod in še posebej njegova cenejša različica "mini" dovolj poceni, da je prepričala milijone in milijone kupcev. Zaradi njih je Apple prvič v svoji zgodovini izdal celo namenski program za Okna (dodatke, kot je npr. QuickTime lahko zanemarimo, saj niso resnični uporabniški programi), saj je iPod namenjen predvsem souporabi s programskim dodatkom iTunes, ki omogoča nakupovanje in urejanje glasbenih datotek ter njihovo usklajevanje s prenosno napravico. Uporabnikov iPoda, ki nimajo osebnega računalnika Apple, je seveda veliko. Še ena zgodba priča o neverjetni priljubljenosti in "kultnosti" iPoda. Na nedavni razstavi, ki je spremljala svetovno konferenco enega vodilnih ponudnikov programske opreme, so številni razstavljavci v skladu s tradicijo in pričakovanji obiskovalcev ponujali nagrade za tiste, ki jim bodo naklonili nekajminutno pozornost na razstavišču. Najverjetneje so prvič, odkar take prireditve obstajajo, prav vsi kot nagrado ponujali enak izdelek, iPod seveda. Lahko si obiskal razstavišče najmanjše programerske hiše ali največjega računalniškega velikana, prav vsi so med obiskovalci žrebali srečneže, ki so prejeli iPod. Bila je ena sama izjema, sam Apple, ki je delil kupone z 10-odstotnim popustom za njegov nakup.

Ali je uspeh iPoda naključen ali gre za spretno in dobro zasnovano strategijo, lahko zgolj ugibamo. Sam sem prepričan, da je bil tržni uspeh naprave seveda pričakovan, vendar je tolikšna priljubljenost prišla nenačrtovano. Seveda pa je današnje stanje zrelo za razvoj dopolnilne strategije, ki naj ohrani Applov vodilni položaj in izkoristi priljubljenost napravice kot vzvod za še večji prodor drugih Applovih izdelkov. Glede osebnih računalnikov je slišati različna namigovanja, da naj bi bil iPod le vaba za nakup iMaca. Ta teorija seveda na drži, zakaj bi sicer iTunes v Applu prepisali za Okna? Druga, veliko bolj verjetna teorija je testiranje trga za novo Applovo usmeritev, to je ponudbo digitalnih vsebin. Da so te več kot Jobsov hobi, je očitno zaradi njegovega drugega podjetja, izdelovalca povsem računalniško ustvarjenih animiranih filmov, Pixarja. Dodatna potrditev te teorije je nova poslovna enota Appla, ki je namenjena ravno iPodu in vsebinam zanj. Izdelek je tako postal ena glavnih smernic razvoja pri Applu. Različne sklepe pa lahko potegnemo tudi iz navidez obrobnih, a zelo zgovornih dejanj. Eno takih je zaplet s ponudnikom dodatkov za iPod, Griffin Technology. Podjetje uživa pri Applu poseben status, saj so njihovi izdelki naprodaj v Applovih spletnih in zidanih trgovinah, kjer jih Apple tudi dejavno oglašuje. Oblikovno povzemajo linije iPoda in ga razširjajo z zelo uporabnimi zmožnostmi, kot je npr. oddajnik FM. Na iPod priklopimo Griffinovo napravico in že lahko glasbo z iPoda ujamemo na običajnem (ali npr. avtomobilskem) radijskem sprejemniku, če ni oddaljen več kot nekaj metrov.

No, isti Griffin je pred meseci ponudil podoben dodatek, tokrat sprejemnik FM za iPod. Tako zmogljivost ponujajo številni drugi prenosni predvajalniki glasbe, še posebej, če imajo v drobovju za hrambo podatkov disk. Ko v baterijah primanjkuje energije za njegovo vrtenje, lahko vsaj preklopimo na radio, ki porabi manj. Druga dobrodošla možnost je poslušanje radijskih postaj, če nam glasba, ki smo jo shranili na napravico, počasi začne presedati. Griffin je dodatek že začel prodajati, a je čez nekaj tednov vsem prednaročnikom poslal obvestilo, da zaradi "tehničnih zapletov" dodatka ne more uspešno razviti in ponuditi kupcem, zato ga zelo verjetno tudi v prihodnje ne bo mogoče narediti. Kako, prosim? Le kaj bi lahko bilo tako zapletenega? Še posebej pri potencialnem milijonskem trgu, ki bi si dodatek lahko omislil. Gotovo je vmes posegel Apple. Zakaj si ne želijo radijskega sprejemnika v iPodu? Ker potem uporabniki ne bi bili več vezani izključno na glasbo, ki jo imajo shranjeno v svoji napravici? Ker potem vse vsebine za iPod ne bi več kupovali prek programa iTunes? Ker bi s tem iPod postal preveč podoben drugim sorodnim napravam?

Osebno ne želim kupiti prenosnega predvajalnika glasbe, če nima pomnilnika na čipu, po možnosti razširljivega s pomnilniškimi karticami. Disk se mi zdi preobčutljiv in prevelik za resnično prenosno napravico. Poleg tega si nujno želim tudi radijski sprejemnik in možnost snemanja z mikrofonom. Takih naprav je cel kup, a kaj, ko so vse brezlične in ne ponujajo nikakršne "dodane vrednosti" v smislu zadovoljstva nad lastništvom. Če bolje razmislim, pravzaprav sploh nočem posebnega prenosnega predvajalnika glasbe. Žepe imam že tako prepolne. Želim si univerzalno napravico, vsaj 1 GB pomnilnika z razširitveno režo, spodoben fotoaparat in mobilni telefon, možnost programiranja vmesnika IR, da ga lahko prilagodim tudi v univerzalni daljinski upravljalnik... Applova konkurenca bi morala ponuditi kaj podobnega. Dokler bodo vztrajali pri "samo" predvajalniku glasbe, bodo obsojeni na životarjenje, saj je iPod preprosto preveč "kulten". Moje upanje ostaja pri Sony-Ericsonih, Samsungu in Nokii, ki bodo napravo zame morda končno pripravili do konca leta, ravno v času, ko bomo znova kupovali škatlice za pod novoletno jelko. Morda pa bo Apple naredil tudi iPhone, Griffin pa dodatek iRazor? Takoj se postavim v vrsto.