Uroš Mesojedec: Upognjeni in pokončni

Ko sem prejšnji mesec ugibal o prihodnosti jave, zares nisem vedel, da Scott McNealy in Steven Ballmer že leto dni skupaj igrata golf. Dve milijardi dolarjev pozneje sta to pojasnila vsemu svetu. V poslu pač stojiš za svojimi načeli, dokler si to lahko privoščiš. Dva tisoč milijonov zelencev je bila cena, s katero je Sun pogoltnil svoj ponos in postal še en licenčni partner Microsofta. Le kako bo v prihodnje McNealy še uspel koga prepričati v svoj prav? Še dobro, da je lahko premirje sklenil s svojim dobrim prijateljem Ballmerjem in ne svojim sovražnikom Gatesom.

Zmotam vodstva tega nekoč vzornega podjetja Silicijske doline ni in ni konca. Zapeljani z eksplozijo podjetij "pika-kom", ki so jim lahko za velike denarje prodajali svoje zmogljive strežnike, so spregledali, da jim tržišče pri spodnjem koncu vztrajno odžirajo ceneni PCji. Ko so končno le spoznali, da Linux na precej cenejših Intelih in AMDjih hitro dohiteva Solaris, je - medtem ko je McNealy skakal po odru preoblečen v pingvina - šef Sunovega programskega oddelka prostodušno izjavil, da je glede Linuxa njihova strategija ta, da je pač nimajo. Neverjetna iskrenost. Namesto da bi z obema rokama sprejeli novo zvezdo med operacijskimi sistemi, kot sta to storila IBM in Novell, so iskali neprepričljive načine, kako bi sedeli na dveh stolih. Navsezadnje so se celo spajdašili z SCO in s tem že nakazali, da imajo z Microsoftom, kljub vsem javno izrečenim besedam prezira, precej skupnega.

Obravnavanje različice Solarisa za Intelove procesorje kot pastorka je še ena izmed katastrofalnih odločitev Sunovega vodstva. Stranke spravljajo v obup tudi z negotovo prihodnostjo lastnega procesorja SPARC. Najhujša izgubljena priložnost, v luči novih dogodkov verjetno za vse čase, pa je java. Sun je s prodajo svojih načel zapravil še drugo veliko priložnost. Prva je bila picoJava, preprost procesor za vgradnjo, ki bi lahko neposredno izvajal javansko kodo. Čeprav so napovedovali svetlo prihodnost za različne preproste napravice, verjetno niti slutili niso, koliko bo danes mobilnih telefonov in žepnih računalnikov. V večini bi lahko utripala picoJava, ampak je žal nikoli ni bilo, navkljub pripravljeni specifikaciji zanjo.

Če bo šlo Sunu še naprej tako slabo, morda javo na koncu celo proda. IBM bi zanjo verjetno odštel kakšno milijardo ali dve in z njima je mogoče pri Sunu kupiti vse. Drugačen razvoj dogodkov bo javo odnesel na smetišče zgodovine. Ljubitelji Microsofta bodo imeli J#, preostanek sveta pa Classpath.

Silicijeva dolina na srečo še vedno ponuja tudi drugačna podjetja. Eno izmed njih je TiVo. S svojo uspešnostjo so vzbudili pozornost Microsofta, ki jih je tudi neposredno napadel z UltimateTV. Navkljub svojim skoraj neomejenim virom pa so se iz boja tiho umaknili. TiVo ostaja najbolj priljubljeni pripomoček za snemanje televizijskega sporeda, poganja pa ga Linux. Linux najdemo še pri enem uspešnem podjetju, ki ni ušel pozornemu očesu iz Redmonda. Pravzaprav uspešnost tega podjetja ni ušla nikomur, saj njegove storitve uporabljamo skoraj vsi. Njegova posebnost pa je v tem, da se Microsoftu ne bo uprl le z kakovostnejšim izdelkom, proti njim bo uporabil njihovo lastno orožje.

Google je prvega aprila objavil dve sporočili za javnost. Z enim je ponujal privlačne službe v novem središču Kopernik, ki bo leta 2007 začelo delovati na - Luni. Drugo je bilo podobno neverjetno: Gmail bo nov brezplačen internetni e-nabiralnik, ki bo ponujal kar 1 GB prostega prostora vsakemu uporabniku. A drugo sporočilo ni bilo potegavščina. Gmail bo kmalu zares tekmoval s priljubljenimi spletnimi e-nabiralniki, kakršen je Microsoftov Hotmail. Že v začetku bo ponujal bistvene prednosti, predvsem možnost hitrega preiskovanja, saj bo bolj ali manj poln gigabajtni nabiralnik mogoče preiskati enako hitro in učinkovito, kot je z Googlom mogoče preiskovati splet. Učinkovito preiskovanje omogoča povsem drugačno uporabo e-pošte. Sporočil enostavno ne rabimo več urejati v mape, temveč jih zgolj označimo. Zanimivo sporočilo lahko uvrstimo v več kategorij. Če ga bomo kdaj potrebovali, ga bomo z lahkoto priklicali nazaj. Gmail nam bo ob najdenem sporočilu prikazal celotno dopisovanje, ali - kot mu pravijo pri Googlu -, "pogovor", v katerem je vsebovano. Sporočil praktično ne bo treba brisati, saj je razpoložljiv prostor zares velik. Gmail ponuja tudi možnost učinkovitega boja z nezaželeno pošto, ki je skoraj izničila uporabnost Hotmaila, grozi pa tudi drugim e-nabiralnikom. Ker je mogoče pričakovati več deset milijonov uporabnikov sistema, ki bodo s svojimi povratnimi informacijami izboljševali postopek izločanja elektronskih smeti in ker bodo algoritme za izločanje nezaželenih sporočil izboljševale iste bistre glave, ki so naredile tako učinkovit preiskovalnik, zna Gmail postati eno redkih varnih zatočišč pred e-smetmi.

Gmail je še en dokaz, kako zmogljivo tehnologijo skrivajo v Googleplexu. Njihova podatkovna središča obsegajo že več kot 100.000 cenenih računalnikov, ki jih krmili prilagojena različica Linuxa, z njimi pa obvladujejo petabajte podatkov. Njihove raziskave, ki jih lahko spremljamo tudi na spletnih straneh (http://labs.google.com/) jasno kažejo, kaj v resnici razvijajo. Google je trenutno verjetno največji svetovni porazdeljeni računalnik, ki lahko izjemno učinkovito obvladuje velikanske količine podatkov in to na izjemno zanesljiv način z neverjetno cenenimi sistemi. Vprašanje je, kaj vse nam lahko na tej podlagi še ponudijo? Glede na priliv možganov - Google je eden najbolj zaželenih delodajalcev za programerje - in še vedno sveže ideje, si lahko obetamo marsikaj.

Poleg idej pa imajo tudi pogum. Google ne bo ponovil napake Novella in Netscapa, ki sta mirno spremljala, ko ju je mečkal Microsoftov valjar. Gmail je v resnici točno to, kar si želi Microsoft, vendar mu zaradi neuporabnosti Hotmaila in neuspešnosti Passporta ne bo uspelo. Spomnimo se, da je Microsoft že najavil, da bo izkoristil osebne podatke uporabnikov in jim na ta način ponudil boljše preiskovanje spleta od Googla. No, Google bo zdaj imel milijardo bajtov osebne pošte, s pomočjo katere bo lahko izboljševal preiskovanje. Marsikdo seveda kriči, da je to vdor v zasebnost, a Googlu so ti podatki preveč pomembni, da bi jih zlorabljal. Treba je le preveriti, s kom igrata golf Brin in Page.